Prejšnji teden še nisem slutila, da bo prvi letošnji obisk Martuljka tudi zadnja letošnja kopna tura v visokogorju...
Martuljške gore, predvsem njihova severna podoba, ki se kaže nad Savsko dolino, napravi nepozaben vtis na slehernega gornika in odraža vse kar Martuljške gore so: visoki in ostri vrhovi dobesedno prebadajo modrino neba, mogočne stene padajo skoraj navpično, grebeni so divje nazobčani, grape strme in krušljive, balvani častitljivih starosti, markiranih poti z izjemo na Špik ni. Vse našteto jih dela nedostopne in tako v izjemnih razgledih uživamo v miru in samoti. Pred mnogimi leti, ko sem bila kar se gorolalazenja tiče še povsem zelena, me je prijazen domačin na Srednjem vrhu podučil o imenih tega bogastva; vse od Kurjega vrha do Kukove špice. Odlični opisi pristopov v Martulško kraljestvo g. Tineta Miheliča ter dovoljšna mera samokritičnosti pa so mi dali vedeti, da kaj več od Dovškega križa in Kukove špice, kar se najvišjih vrhov tiče, meni ne bo dosegljivo. Precej let kasneje se je zgodil še Oltar, tura nanj pa je bila začinjena s prebujenjem v bivaku na Jezerih in pogledi na z jutranjem soncem obžarjene Rokave in Triglav.
Naj se povrnem k prejšnjemu vikendu. V krnici Pod Srcem in Za Ak vodita markirani poti, v prvo se je potrebno napotiti že zaradi veličastne podobe Špika, oziroma njegove osupljive severne stene, nad drugo pa dominira Široka peč, katere prvinsko divjost blažijo v zlato odeti macesni. Povezati obe v eno turo pomeni tudi obisk edinstvene ravnice Pri treh macesnih. Začela sva Pod Srcem in se brez obotavljanja napotila proti prvemu od treh Kotlov. Sledil je nekoliko neroden prehod iz njega, stezica naprej je bila lepo sledljiva in naju pripeljala do nove krnice Srednji kotel. Povzpela sva se na vzpetino Na pečeh in v popolnem brezvetrju in soncu uživala v navdušujočih razgledih. V prvi vrsti je bil seveda razbrzdan vršni greben Špika in severna stena, ki se je grezila globoko, globoko v zatrep krnice. Frdamane police, Rigljica, Rušica in vse do Kurjega vrha, ko se greben konča v gozdu nad Kranjsko goro. Nadaljevala sva v rahlem spustu in potem levo navzgor na greben od koder sva že videla v globino krnice Za Akom, greben Karavank onkraj Save in seveda čisto od blizu Malo in veliko Martuljško Ponco, osrednji vrh skupine Oltar, presunljivo podobo Široke peči in Kukovo špico s katero se je ogrlica zaključila. Žal so dnevi kratki in sva se morala kar hitro odpraviti preko širnih melišč do omenjenih Treh macesnov. Na mehkem počivališču sva komajda ujela še nekaj sončka, sledil je še zahteven spust v krnico in nadaljevanje preko Rajskih livad na izhodišče. Popolen dan se je prevesil v večer in utrujrnost je premagala neponovljiva doživetja.
 |
| Piramida, ki je na ogled postavljena v Rutah, od blizu |
 |
| Vzhodni Špikov greben je ostro nazobčan |
 |
| Od Kukove špice do Široke peči in |
 |
| ...naprej do Oltarja |
 |
| ...in obeh Ponc |
 |
| Prva Dama Martuljka |
 |
| Na vrhu njene vzhodne sosede občudujemo Amfiteater |
 |
| Oltar je bil v senci |
 |
| Krnica Za Akom je globoko in v senci |
 |
| ... 800 m visoke severne stene Široke peči |
 |
Na grebenu
|
 |
| Pri Treh macesnih |
Ni komentarjev:
Objavite komentar