sobota, 31. maj 2014

Kresišče in Trupejevo poldne

Ta dva vrhova najraje povežem tako, da grem gor s Srednjega Vrha mimo lovske koče in čez planino Grajšico, nazaj pa naravnost s sedla med Trupejevim poldnem in Belimi pečmi skozi Žlebnice do lovske koče. Zelo lepa, razgledna in samotna tura, saj ljudi največkrat srečam le na grebenu. Včasih za pristop na Grajšico uporabim tudi dolino Belce, pogosto v turo vključim še Maloško poldne ali Murnovec.  Po delu grebena poteka tudi Alpe-Adria-Trail, žal pa so slovenski pohodniki v manjšini, slednje opažam na celotnem grebenu zahodno od Kepe.

Na Grajšici sem se nadejala, da bo le kakšen svizec radovedno pogledal iz svojega domovanja in sem hodila še posebno tiho, a so ostali skriti. Ptičjemu petju, ki me je spremljalo do planine, se je na planini pridružilo še kukanje kukavice in trkanje detelja, sicer pa mir in spokojnost.

Prihod na planino Grajšico, zadaj Kresišče
Domovanja svizcev in razgled na Julijce
Takole imenitno pa je tokrat Google  "zlepil" moje fotografije z vrha Kresišča; od Baškega jezera čez Karavanke na Julijce in kjer je s prvo panoramo končal, je z drugo začel.



Tik pod vrhom Trupejevega poldneva
Na vrhu. V ozadju Kepa.
Pogled na prehojeno pot






petek, 30. maj 2014

Rožnata pobočja Struške

Ko so mi predvčerajšnjim z grebena Golice pogledi uhajali tudi nazaj proti vzhodu in se ustavljali na sosednjem Ptičjem vrhu in zadnjih zaplatah snega na vrhu Struške, sem posumila, da bi njena južna pobočja že lahko prekrivalo rožno bogastvo, ki mu v teh zadnjih majskih dneh, nedvomno po krivici, velik del pozornosti odvzame soseda Golica.

Pogled na Struško z grebena Male Golice

Nisem se motila. Številne vrste rožic in njihovih združb so me presenetile na polno in posvetila sem jim kar svoje poglavje.
http://stezeinsledi.blogspot.com/2014/05/rozice-z-ene-same-poti.html

Grebenska popotovanja so mi najljubša in tako tudi danes iz gozda stopim na vrhu Ptičjega vrha in nadaljujem proti vzhodu. Oblaki so se preganjali, glasovi obiskovalcev Golice so potihnili, splašila sem gamsa in kot ponavadi bila prepočasna s fotoaparatom, nekoliko so me skrbele napovedane nevihte, od pogostega  klečanja ob fotografiranju sem bila od mokrih trav vsa mokra, pogrela in posušila sem se šele pri pastirski koči. Zgodilo se je še eno nepozabno romanje v pomladnih Karavankah.

Na grebenu

Triglav s pobočja Ptičjega vrha
Zasnežena Kepa
Proti Mali Golici
Dolina Drave na severu


Dolina Save na jugu

Osončen Pusti rovt
Stolov greben 
Oblaki nad Triglavom
Vedno, kadar stopim na uravnavo pod vršnim delom, posedim na eni od številnih travno rožnatih oaz med rušjem in se čudim umetnici Naravi.






Danes ne nadaljujem proti vrhu. Pot me vodi na južna pobočja proti koči. Z razlogom.



















Prav začudena sem bila, ko med pregledovanjem blogov, nisem našla pomladne Struške, sem pa našla tole čisto drugačno od današnje.
http://stezeinsledi.blogspot.com/2013/02/struska.html .

Rožice z ene same poti

Skoraj neverjetno se zdi, da je na eni sami turi možno videti toliko različnih vrst rožic v tako številnih združbah. Pa je res in navdušile so me tako zelo, da so dobile svoj blog.