Rožnata pobočja Struške

Ko so mi predvčerajšnjim z grebena Golice pogledi uhajali tudi nazaj proti vzhodu in se ustavljali na sosednjem Ptičjem vrhu in zadnjih zaplatah snega na vrhu Struške, sem posumila, da bi njena južna pobočja že lahko prekrivalo rožno bogastvo, ki mu v teh zadnjih majskih dneh, nedvomno po krivici, velik del pozornosti odvzame soseda Golica.

Pogled na Struško z grebena Male Golice

Nisem se motila. Številne vrste rožic in njihovih združb so me presenetile na polno in posvetila sem jim kar svoje poglavje.
http://stezeinsledi.blogspot.com/2014/05/rozice-z-ene-same-poti.html

Grebenska popotovanja so mi najljubša in tako tudi danes iz gozda stopim na vrhu Ptičjega vrha in nadaljujem proti vzhodu. Oblaki so se preganjali, glasovi obiskovalcev Golice so potihnili, splašila sem gamsa in kot ponavadi bila prepočasna s fotoaparatom, nekoliko so me skrbele napovedane nevihte, od pogostega  klečanja ob fotografiranju sem bila od mokrih trav vsa mokra, pogrela in posušila sem se šele pri pastirski koči. Zgodilo se je še eno nepozabno romanje v pomladnih Karavankah.

Na grebenu

Triglav s pobočja Ptičjega vrha

Zasnežena Kepa

Proti Mali Golici

Dolina Drave na severu

Dolina Save na jugu

Osončen Pusti rovt

Stolov greben 

Oblaki nad Triglavom

Vedno, kadar stopim na uravnavo pod vršnim delom, posedim na eni od številnih travno rožnatih oaz med rušjem in se čudim umetnici Naravi.

Danes ne nadaljujem proti vrhu. Pot me vodi na južna pobočja proti koči. Z razlogom.

Prav začudena sem bila, ko med pregledovanjem blogov, nisem našla pomladne Struške, sem pa našla tole čisto drugačno od današnje.
http://stezeinsledi.blogspot.com/2013/02/struska.html .