sobota, 26. december 2015

Hruški vrh in Dovška Baba

V skupino Golice sodi del karavanškega grebena med sedli Medvedjak oziroma Seča na vzhodu in Mlinca na zahodu. V zahodnem delu skupine se najvišje, 1891 m visoko, vzpne Dovška Baba, ki je hkrati druga najvišja v skupini. Njen vzhodni sosed Hruški vrh, imenovan tudi Hrušanski ali Hruščanski, je spričo njene višine in prepoznavnosti kar nekoliko na rob odrinjen, nekateri ga uvrščajo tudi kar pod podaljšan Babin vzhodni greben.

Dominantnost Babe v tem delu je nesporna, ne le zaradi njene višine, tudi zato, ker večina markiranih poti nanjo pripelje z Dovjega, ki je po Jakobu Aljažu postalo nesmrtno, da o zgodbi, kako je Joža Čop rad na Babi poležaval in čez Luknjo v Zadnjico gledal, sploh ne govorim... 

Markiranih poti, razen grebenske, na Hruški vrh ni, po južnih pobočjih pa se prepletajo številne pastirske, lovske in še kakšne, ki popotnika z nekaj občutka za orientacijo varno pripeljejo na vrh, ki je meni prijaznejši od onega Babinega. Prostornejši je, na sever ne prepada strmo, ponaša se z nadvse primerno klopco in celo kapelico, ki so jo davno nazaj postavili v čast Sv. Izidorju, zavetniku pastirjev, kmetov in živine, novodobno pa je bojda zavetnik celo samemu internetu. Še eno posebnost ima; ko gora še nisem prepoznavala po njihovi podobi, sem si Hruški vrh zapomnila po tem, da ima edini v skupini, tik pod vrhom, čisto prava melišča.

Prostrana južna pobočja obeh nudijo planinsko pašo, ki sega vse do grebena, prav v predelu Hruškega vrha pa se kakor ogromen kotel začne pahljačasto raztezati tudi na sever, proti Koprivnjaku. V številnih manjših grapah, ki so prav tako značilnost skupine, je moč naleteti na manjši trop gamsov ali pa pregnati plašnega ruševca. 

Južna podoba Hruškega vrha
Obširna pašna planjava na pobočju Dovške Babe
Začetek poti na Rogarjevem rovtu
Ko pot prvič pripelje iz gozda, se pokaže gizdavi Klek in gola Golica
Pogled na Hruški vrh s pašnikov na Hruški (Hruščanski) planini
Ob poti
Na poti
Pogled z vrhnjega dela pobočja navzdol na planino
... in na bogatijo nad Mojstrano
... ter na Dovško Babo
Izidor na vrhu pozdravi vsakogar,  
... njegovi razgledi so dihjemajoči; najprej proti jugu k najvišjim - od Rjavine in Triglava
čez Martuljkovo skupino do Ponc in  Mangarta
Po Savski dolini navzdol se dvigajo meglice, sonce pa je že prebudilo Stol
Proti zahodu dovška Baba in ostanki snega na pašnikih proti Koprivnjaku
Meglice tudi nad Dravsko dolino. Levo Koprivnjak, desno Klek in Golica
S poti na Babo se lepo vidi kako se greben na Golici obrne proti jugu
Tukaj se prvič na ogled postavi Babina soseda in prva dama Karavank - Kepa

Še enkrat proti severovzhodu
... in jugozahodu
Medtem je del Mojstrane obsijalo sonce
... Kepa se je približala,

... odstrl se je greben Bavh,

Hruški vrh je ostal za menoj
Sestopila sem mimo pastirske koče na planini Dovška Rožca na senožeti Ravne,





... z Raven pa po lepo pometeni cesti nazaj na izhodišče


Potem, ko dlje časa ne grem v gore, se moje popotovanje spremeni v pravo romanje in čaščenje vsega videnega. Lep dan in pravi cilj sem izbrala, da se je duša napila in hrepenenje potešilo.

2 komentarja:

  1. Sem že kar težko čakala, da boš kaj navrgla na plano s tvoje popotne torbe, in sem dočakala. S soncem obsijane Karavanke so prava paša za dušo in oko. In ko ti dodaš še komentar, se pa jaz v mislih kar tja gor preselim. Hvala.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ti si uživala včeraj me tri pa danes na drugem koncu - KSA iz planine Ravne preko Dolge trate okrog Dleskovca na Veliki vrh in prečno čez Poljske device in planino Polšak nazaj na planino Ravne. Vreme kičasto, hoja v majici, ljudi malo, pravzaprav ena sama UŽIVANCIJA. Lepo se imej.

    OdgovoriIzbriši