Tolminske gore

Nekoliko naša odkrivanja bolj in manj skritih in tudi znanih kotičkov Tolminskih gora krojijo popoldanske nevihte, ki pa do sedaj niso naredile večje škode kot so bolj pogosto pogledovanja proti oblakom popoldan in zgodnejše jutranje vstajanje...

Jutranji Tolminski Migovec ima v naročju Tolminske Ravne

 

Sta se zagledali na drugo stran doline Tolminke 

... in imeli kaj videti

... od Stadorjev čez Rdeči rob in Škofič na Batognico, Vrh nad Peski in Krn
ter čez Prehodce na Mahavšček pa vse do Tolminskega Kuka

Pot je res slikovita. Tukaj že vidimo svoj cilj s sosedi

Na grebenu najprej pogled navzdol na planoto Komno,

... in bohinjske veljake nad njo, seveda očak ne sme manjkati

Oni daljni pogledi so bili spričo oblačnosti nekoliko mrčasti, martinčkanje na vrhu pa je popestril letalec, ki je potem, ko se je odpočil prav na vrhu Krna in nam pomahal v pozdrav, odjadral naprej proti grebenu Tolminskih gora.

V naslednjih dveh dneh so se zvrstili še naslednji obiski: med visokimi travami na Kobiljo glavo, s posebnim prevoznim sredstvom čez mlado Tolminko k njenemu izviru, nepričakovan in prijazen klepet z g. Kutinom v Čadrgu ter že večkrat odložen obisk Planikinega muzeja s prikazom izdelave odličnega sira Tolminca nekoč in danes in seveda pestro zgodovino sirarstva na Tolminskem sploh. Kakšen delček Poti miru je dolžnostno prehoditi, seveda je tudi slapov toliko, da je vedno znova lahko drug na sporedu ...

Na poti po grebenu Kolovrata; rožnato in igrivo

S Kobilje glave smo nekaj tistega kar smo že prehodile tudi videle, sama pot med zelo visokimi travami pa tudi ni bila prav vsakdanja.

Legenda pravi, da so se nekoč bohinjski kmetje svoji gosposki uprli. Upor je bil zadušen, moške so obsodili  na smrt, ženskam pa so dovolili oditi, vendar so smele s seboj vzeti le tisto, kar so lahko nesle na hrbtu. In pregovorno preudarne žene so si oprtale svoje može in jih odnesle daleč čez visok greben. Odložile so jih šele v Čadrgu ...

Čadrg je danes vas, usmerjena v ekološko pridelavo hrane, tudi za trg. Na vsakem koraku je čutiti domačnost, urejenost, tradicija in sodobnost se prepletata, mladi smelo stopajo po stopinjah staršev in od njih prevzemajo delavnost in vztrajnost, ki ji dodajajo mladostno zagnanost in sodobna znanja, da delo postaja vsaj manj naporno, četudi ga na gorskih kmetijah nikoli ne zmanjka. V slovenskem prostoru so najbolj znani po izdelavi izvrstnega sira Tolminca, ki ga izdelujejo v lastni sirarni.

Kako se je sir na tolminskih planinah prideloval nekoč in kako se prideluje danes, je najlepše prikazano v Kobaridu v  muzeju "Od planine do Planike", ki pod okriljem Mlekarne Planika predstavlja dediščino planinskega pašništva in sirarstva na Tolminskem.

Medtem ko pišem te vrstice, se je nad zatrepom doline Tolminke razbesnela nevihta, ko pa smo jo obiskale me, je bila vsa spokojna in vabljiva. Skoznjo vodijo številne poti gori v robe Krnove skupine in seveda proti grebenu Tolminskih gora, stene in pobočja pretrgana z grapami, ki strmo padajo v njen zatrep pa pričajo o resnosti teh pristopov.
Tudi rane zadnjega potresa na tem območju še niso zaceljene.

Čez mlado Tolminko

... s prav posebno žičnico

In nato čez planino Prode

... do prav tako posebnega izvira Tolminke