Rovte domačini imenujejo senožeti, ki jih obrobljajo gozdovi in po katerih so redko posejane stare zgradbe, ki so včasih služile gospodarjenju, pomešane s sodobnimi, ki so namenjene oddihu. Številni Rovti od Plavškega na zahodu in Javorniškega na vzhodu, so povezani z najobsežnejšimi rastišči narcis v Sloveniji. Kar težko si predstavljam belino ključavnic, kakor se te rožice v teh krajih imenujejo, ki bo že v nekaj mesecih zamenjala tudi do meter debelo snežno odejo, po kateri sem danes hodila...
Vremenska napoved za danes je obetala zadnji sončen dan pred večdnevnim poslabšanjem in tako sem se že v zgodnjem in mrzlem jutru odpravila; po razglede, po sonce, po vtise, po potkah, ki ji le slutiš pod snegom, ponekod po gazi, ali pa kar tako počez, da se je tudi vdiralo globoko. Skratka brez določenega cilja, le po doživetje in tura je presegla pričakovanja.
|
Sonce je vstalo v mrzlo jutro. Na izhodišču. |
|
Po dobre pol ure hoda tudi jaz stopim iz sence |
|
Zasneženi Julijci |
|
Omagal je pod težo, ne le snega, tudi starosti |
|
Križišče |
|
Stolov greben na zahodu preko Vajneževega sedla preide
|
|
...v valujoče sleme Belščice |
|
Gaz |
|
Pogled proti Hruškemu vrhu, |
|
Golici, |
|
Triglavu |
|
in goram nad Kriškimi podi |
Ni komentarjev:
Objavite komentar