Še ena meglena

Modrina neba ali celo kakšen sončni žarek danes nista na sporedu, prav tako ne lepi razgledi, ki jih Blekova planina ponudi kadar veter prežene megle. Tihota in spokojnost na poti ob potoku Jerman pa bosta pravi balzam po novoletnem preglasnem metanju denarja proč v obliki pirotehničnih sredstev. Zanimalo me je tudi kje se začne omembe vredna snežna odeja in kako se kaj sneg preobraža. Zapeljem se do Srednjega vrha. Vas ne kaže niti zimske niti praznične podobe, nad Savsko dolino pa vztraja nizka oblačnost. Posnetki bodo žalostni, prav kakor je tukaj danes narava.

Srednji vrh kaže žalostno podobo

Prijazno je šumel in če bi se slišalo še petje ptic, bi bilo bolj podobno pomladi

 

Pa ne dolgo,

... pri Hudih hlevih je debelina snežne odeje že precejšnja, gaz pa prav imenitna

Na križišču z gozdno cesto je gaz zavila desno proti Trupejevemu poldnevu

Na levo  po zadnjem sneženju očitno ni hodil še nihče

Med nadevanjem krpelj za hip posije sonce. Pohitim in iztržim tale posnetek

Pogled na dolino po kateri sem se vzpenjala. Megla je vse nižje

Prispela sem do križišča pod planino. Od tukaj je poleti le še deset minut do vrha. Najprej zagledam čisto malo modrega neba, šele nato podrto drevje na poti. Snega je tukaj kar konkretno.  Mehak in puhast je, tako da se mi vdira kljub krpljam. Ocenim, da je podrtega drevja preveč in da ne grem na vrh. Odločitev je toliko lažja, ker me začne okrog in okrog zagrinjati megla. Vrnem se po isti poti skozi vse bolj gosto meglo.