Meglen vzpon in strm spust

Izjemno lepi macesni, ki v tem času zlato zažarijo po grebenu in pobočjih Bavh, čudoviti razgledi, ki v lepem vremenu sežejo daleč, daleč in možnost krožne ture, saj poznam nekaj pristopov na greben z zahoda in enega z vzhoda (vsaj mislila sem tako),  je bilo dovolj razlogov, da se dobro razpoložene napotimo od Koče za Lepim vrhom proti grebenu.

Med prijetnim klepetom in nekoliko zaskrbljenimi pogledi na bale megle, ki se krotovičijo okrog nas, ubiramo potko, ki nas pripelje na sedlo Velika trata med Tišlerico in Laskovcem, kjer prvič pogledamo v dolino Belce. Ne prav globoko, ker megla nad dolino vztraja in tudi Kepa je odeta v sivino. V naslednji uri, kolikor porabimo do vrha Mojstrovice, se situacija ne spremeni in zato brez postanka nadaljujemo proti Visokemu Kurjemu vrhu.

Zaradi vsega navedenega prilagam nekaj slikc Mojstrovice iz neke druge zgodbe; najprej čudovita dolina po kateri smo prispele na greben, sledi današnja podoba poti, nato pa Mojstrovica v svoji očarljivi podobi.

Pogled s sedla Velika trata, kadar sije sonček in v nadaljevanju današnji utrinki

V družbi megle in po potkah posutih z iglicami smo prišle na Visoki Kurji vrh, kjer smo dočakale sonček in razgled, le proti jugu so pasovi megle zastirali poglede na velikane onstran Save.

Megla je bila najprej poražena v smeri proti severozahodu; vse do oddaljenih avstrijskih velikanov se je videlo, kmalu se je odkrila tudi Kepa in Baško jezero v daljavi.

Najprej se je odkrila dolina potoka Hladnika

Pogled na prehojen greben

Meglice se umikajo

... in končno izginejo

Hip za tem se jim iz objema izvije tudi Kepa, ki kraljuje nad dolino Belce

Po res dolgem uživanju na vrhu, kjer se nam je pridružila še Vladka, se končno odločimo za sestop v dolino Belce. Najavim, da je sestop nekoliko zahtevnejši od smeri pristopa in niti pomislim ne, da bi se lahko kaj zakompliciralo. Pa se je. Lepo nam je šlo le do grebena Vretovega vrha, na njegovih južnih pobočjih pa sem prav grdo 'zaštrikala'. Smer sestopa sem docela zgrešila in sledilo je strmo spuščanje po gozdu, plezanje čez številna podrta drevesa in bolj po srečnem naključju kot znanju, smo končno prišle na znano pot, po kateri smo se spustile do ceste. Sestop sem nam s tem podaljšala, predvsem pa otežila, za kar sem se puncam opravičila, me bo pa še kar nekaj časa najedalo, saj se mi kaj takega še ni zgodilo. Vse je enkrat prvič in tisto o dobrem koncu je le obliž na ranico, ki je nastala v samozavesti.

Visoki Kurji vrh z vzhoda

Pogled na vzhodna pobočja proti vrhu Mojstrovice

Pod macesnom - preden sem nas 'zapeljala'
s prave poti 

Poslovile smo se z obljubo, da do naslednjič najdem še spodnjo pot in turo ponovimo. Kljub vsemu lepo preživet dan na samotnem, lepem in razglednem grebenu. Še en lep pogled nanj iz Srednjega Vrha.