Steze In Sledi: Ščepec nečesa posebnega, Kraški rob I

Posebna pokrajina, ki deli celinsko Slovenijo od njene obale, se imenuje Kraški rob. Široka je med 2,5 km in 5,0 km, v dolžino pa na slovenskem ozemlju meri manj kot 20 km. Proti Italiji se nadaljuje do doline Glinščice, na Hrvaško pa se razteza do Učke. Razprostira se na nadmorski višini od 200 m do 600m. Gre za skalnat svet, čigar ostenja ponekod presegajo sto metrov in pogosto prepadajo zelo navpično. S svojim strmim robom, obogatenim s številnimi kraškimi pojavi, ločuje tudi celinsko in mediteransko podnebje, kar ga bogati s floro in favno obeh pokrajin, ki jih razdeljuje.

Zgodovinska pomembnost meje, ki je tod potekala med Benečani in Habsburžani, je izražena v ostankih utrdb in gradov, pomembno vlogo je ta pokrajina odigrala tudi že v bojih s Turki. Skozi zgodovino in vse do današnjih dni pa je predstavljala izziv graditeljem prometnih poti; številni klanci in ovinki, obvozi in predori ter viadukti pri gradnji cest in železnice, še dandanes vznemirjajo tudi sodobne gradbene strokovnjake.

Podeželski avtohtoni način gradnje objektov, ki je bil tako kot povsod, prilagojen naravnim danostim, je v preteklosti na svoj način zaznamoval življenje takratnega človeka. Sodobni človek se je odločil, da bo vsaj del dediščine ohranil za potomce in zato so posamična naselja na območju zaščitena in razglašena za kulturne spomenike.

Kraški rob, od koder pogledi sežejo do morja, se vznemirijo na ostrinah peči ali spočijejo na temnozelenih gmajnah, je nedvomno vreden obiska. Ne le enega. Vandrovci smo danes naredili prvega, čisto zagotovo pa ne zadnjega. En čisto majčken delček lepot na poti od Črnega Kala do Podpeči smo odkrili...