Čarobni skromnež

Včeraj ponovno na Kraškem robu. Tokrat ne bom pisala o njegovih posebnostih in kamnitih znanilcih, o spokojnih dolinah in zelenih gričih, ki so tam na meji med Istro in Krasom na ogled postavljeni, ker sem že lansko leto, in sicer na povezavah

http://stezeinsledi.blogspot.si/2015/02/usesa-istre-kraski-rob-ii.html   in
http://stezeinsledi.blogspot.si/2015/02/scepec-necesa-posebnega.html

Danes se bom z velikim navdušenjem posvetila skromnemu posebnežu, ruju. Njegova redka lepota na jesen, preden odvrže liste, podobo Krasa spremeni v planjave odete v nenavadne, čarobne, kadar pa jih obsije sonce, dobesedno žareče barve. Ruj ne mara stoječe vode in vlažnih tal, ljubi pa sonce in toploto in tako je kras njegovo najljubše domovanje. Grmovja skromneža, ki zaznamuje naš Kras, jeseni začnejo intenzivno spreminjati barvo; zelena najprej preide v rumeno, nato v oranžno in rdečo ter na koncu, preden že skoraj vijoličasti listki odpadejo, postanejo še rjavi. Paleta vseh teh barv obsijana s soncem fascinira slehernika, podobo nebeškega pa zaokrožajo drevesca brinja in borovcev, čudno zveriženi nizki hrasti, razbito skalovje ter milina tihote.  Pogled na stezice, ki se vijejo med vso to lepoto, zna biti precej nostalgičen.

Tudi tole čarovnijo, prav kakor ono zlato-belo izpred dveh dni, namenjam vsem, ki ne morete tja, ostalim pa naj bo povabilo v očarljivo Naravo.