Sem upala, da bo pozabila. Pa ni. Obema feratama, severni Portogruaro in sestopni Ferati della Guera, ki poteka po jugozahodnem grebenu bi celo še kaj dodala; na primer M. Avanzo ali Pic de Chiadenisa. Sklenemo kompromis, da v enem dnevu prečimo Chiadenis, v naslednjem pa se povzpnemo na M. Avanzo. Rečeno storjeno in kakor smo bile že sicer navajene, z nami so hodile tudi megle, le da so se vzpenjale in spuščale mnogo lahkotneje od nas.
Za ogrevanje smo izbrale zavarovano pot na kočo Calvi, ki se od ceste odcepi takoj na začetku in izteče na sedelcu, kamor nas bo pripeljala sestopna ferata, do koče pa se je treba potem nekoliko spustiti. Gladke plošče ob izteku ferate, naj bi bile tudi eden težjih detajlov. Kar je verjetno res, če jo izberemo za vzpon. Nam pri sestopu ni delala težav.
S sedelca se torej spustimo do koče, mimo nje se vzpnemo na sedlo Sesis, prečimo do sedla Cacciatori, kjer zavijemo proti vstopu v ferato.
Meni se je zdela sestopna precej lažja od severne, Dragica se raje vzpenja kakor spušča, Darji ni bila nobena težka. Nekdo je zapisal, da sta kratki in sladki, z onim prvim pridevnikom se jaz ne bi strinjala. Kakorkoli, zadovoljstvo ob pivu na Calviju je bilo veliko in veselje se nam je risalo na obrazih tudi še potem, ko smo stopale proti izhodišču.
Ni komentarjev:
Objavite komentar