nedelja, 17. december 2017

V belino odet Blegoš

... ali kako en skromnež svojo lepoto na ogled postavi.

V današnji postavi že (pre)dolgo nismo bili zbrani, pa tudi pogledov in razgledov kot so bili danes, že dolgo nismo imeli. Potem, ko smo se dvignili nad sivo in mokro nesnago, ki sliši na ime megla, nas je objela slepeča belina, nad nami pa se je kakor ogromna pahljača razprla nebesna modrina. Sneg je pod težo naših korakov škripajoče ječal, pogledi so švigali od s snegom obloženih smrek do biserov, ki so bili posuti na s soncem obsijanih snežnih poljanah. Harmonija barvnih kontrastov in zlata svetloba, ki se je razlivala do koder je seglo oko, sta tudi naša srca napolnila z radostjo in veseljem ...










Trenutki oddiha so bili namenjeni razgledom, fotografiranju ali požirku vročega čaja, in nič kaj zgovorni nismo bili gorgrede; kakor da bi nam vznesenost nad videnim in doživetem vzela besede. Šele prav na vrhu smo se ob pogledih, tudi na najvišje vrhove in s Triglavom nad njimi, dokončno razživeli. Razpoloženje se je pri spustu do koče na drugi strani vrha samo še stopnjevalo, po sladkanju in odžejanju v koči pa smo postali prav otroško razposajeni. Spust nazaj na izhodišče je tako sestavljalo tekanje in dričanje s kakšnim nenamernim pristankom na zadnji plati in pospremljeno z glasnim smehom.

























3 komentarji:

  1. čudovito Edna; zame itak Blegoš pozimi zakon, čeprav me loči kar nekaj km do izhodišča .... lp

    OdgovoriIzbriši
  2. Spet po dolgem času ... Se strinjam, lepo vas je videt. Pa tudi čudovite Hedine posnetke. Vse dobro in srečno tudi v letu 2018! BFF

    OdgovoriIzbriši