petek, 9. november 2012

Eden od številnih Velikih vrhov (2088 m)


Lahko rečem, da skoraj vsako leto obiščem vsaj kakšnega dvatisočaka v mogočnem grebenu Košute. Letos je bil to Veliki vrh, razmeroma pozno, saj je bil že poprhan s prvim snegom. Od Matizovca pelje nanj meni ljub pristop, ki ima prvo postajališče na Kofcah, kjer jutranjo kavo posladkajo silno lepi pogledi.








Sneg, kolikor ga je bilo, je bil ojužen in do grebena se skoraj nisem ustavljala. No, na grebenih in vrhovih pa si vedno vzamem čas.
Čeprav razglede poznam, se jih vedno znova razveselim in tudi tokrat je bilo tako. Počutim se  kot otrok, ki mu po daljšem času vrnejo vzeto igračo in spet je navdušujoča kot bi bila nova. Seveda ni nikoli popolnoma isto, ker megle niso nikoli enako razporejene, sence ne padajo dvakrat enako, barve trav, dreves, modrina neba in sivo bele skale se kažejo vedno v drugačnih odtenkih, obzorje ni nikoli v isti oddaljenosti, šum in moč vetra vedno različna. Samo gore so večne in nespremenjene, le od moči sončnih žarkov je odvisno kako, in če sploh, nam bodo na ogled postavljene.
































Osrednji del grebena Košute, ki se na zahodu preko prelaza Ljubelj navezuje na osrednje Karavanke, se prične z Ljubelsko Babo in se v več kot deset km dolgem grebenu konča na Tolsti Košuti, ko se še zadnjič povzpne nad dva tisoč metrov. Stranski grebeni so razvejani v smeri Železne Kaple, Jezerskega vrha in Storžiča. Na sever prepada v mogočnih stenah s strmimi grapami in številnimi stolpi, na strmih južnih pobočjih pa se trave in ruševje pogosto poganjajo prav do grebenskega pečevja. Pod gozdno mejo na južni strani celoten masiv obkrožajo pašne planine. Že z njih so razgledi bogati, z vrhov nad njimi pa prav razkošni in sežejo daleč, daleč. Greben je privlačen v vseh letnih časih in viden od blizu in daleč.


Zimski pogled s Tolstega vrha

z Dobrče

z Virnikovega Grintovca

z Vrtače

z Dolge njive


s poti na Plešivec

s Plešivca 1.

2.

3.


4.

z Matkove kope

s Štegovnika



s Srednjega vrha

Na prisojni strani so nanizane zelene planine.











Pred leti sem, razen kratkega odseka v vzhodnem delu grebena, prehodila ta najmogočnejši greben v Karavankah. Nekaj utrinkov s tega popotovanja je tudi tukaj.

















Ni komentarjev:

Objavite komentar