Kucer iz Rezije

Prvič me je pot pripeljala v to čudovito dolino, ki je odprta le na eno sončno stran, sicer pa jo obkrožajo gore, pred dobrim desetletjem in to prav v njen zatrep, planino Kot, odkoder sem šla na obisk h kaninskima Babama. V mislih imam seveda dolino Rezije z izjemno lepo gorsko naravo in od takrat dalje jo tako po kapljicah spoznavam z njenimi grebeni in vrhovi vred. No vsaj toliko sem vedela za začetek, da to ni pravljična dežela, pravljične so le njene zverinice, nad katerimi so se nekoč navduševali naši otroci, danes pa jih pripovedujemo vnukom ...

Tokratni obisk je bil namenjen Kucerju (Monte Cuzzer), le 1462 metrov visokemu vrhu, ki pa se kljub svoji skromni višini obnaša kot imenitnež. Brez sramu; z vrha na vse strani pošilja strma pobočja, tudi nad 1000 metrov globoko, potke prečijo raztreskane  grape, balvanov vseh velikosti ima  razmetanih prav do vznožja. Imeniten je tudi zaradi svoje odmaknjenosti od osrednjega grebena Muzcev in nudi prav lep pogled nanj ..., ampak le, če ne nastopi "grdinica"  iz kakšne rezijanske pravljice ... V tem času je gozd na začetku ves svetal od pravkar rojene zelene, vmes, na tleh, med travami višnjevo rdeča resa in nebesno modri svišči. Višje gori so listki v krošnjah dreves še skrbno oviti v zimska oblačila, macesni pa so se svoje golote znebili samo na prisojni strani, na potki se pod ali med plastmi suhega listja skriva kakšna nepričakovana ledna ploščica, tik pod vrhom zaplate novozapadlega snega še niso skopnele Novozapadli sneg je predstavljal še eno "grdinico" in "rusici" sta se odločili, da se ne bosta spopadali z njim in sta turo zaključili na prvem od treh vrhov ...

Prva "grdinica" nama je preprečila dostop do severnega vrha ...

... naslednja pa nama je požirala vrhove pred očmi

Proti Zahodnim Julijcem

... in Karnijcem nekoliko manj oblakov

Kadin in Javor se še upirata silnim oblakom

Ker sva videli nekoliko manj od pričakovanega, bova pa hodili nekoliko več od načrtovanega in sva se spustili do zavetišča Rio Nero in načrtovanim slabim 900 višincev do vrha, dodali novih dobrih 300 z vzponom na škrbino La Forchia in se z nje spustili nazaj na izhodišče ter turo tako lepo zaokrožili. Tudi novih idej za naprej sva si kar nekaj nabrali. Sladoled v Ukvah je postal že tradicija, zasluženo pivo in pica pa tokrat na Jesenicah.