Rotwand

Villgratner Berge, tudi Deferegger Alpen, so gorska skupina, ki na jugu zaključuje Visoke Ture. Njene sosednje skupine v gorstvu so vse bolj poznane; Rieserfernergrupe na zahodu, Venedigergruppe na severu in Schobergruppe na vzhodu. Dve tretjini gorstva pripadata Avstriji, ena tretjina Italiji, vrhovi ne dosegajo višin vrhov iz sosedstva, manj je koč, manj žičnic, manj cest, manj turizma. Predvsem po številnih planinah želijo ohranjati prvobitnost, kulturno dediščino, skrbijo da se krajina ne spreminja z zaraščanjem, da se številne vrste trav, zeli in rož ohranja in daje njihovim mlečnim izdelkom prepoznaven okus ...
Tokrat smo bile nastanjene v eni od dolin, Gsieser Tal/Val di Casie, ki se z juga zajeda v osrčje skupine, iz njenega zatrepa pa vodi nekdanja tihotapska pot na Gsieser Torl/Forc. di Casies. Mimo urejenih planin med cvetočimi in dišečimi travniki in plantažami rododendrona smo se povzpele po tej poti vse do znamenja na škrbini.
Druga tura, ki pa je bila resnejša in višja, snežena in razgledna, polna gorskih potočkov, ki jih je polnil taleči sneg, pa je bila na Rotwand, tudi Rote Wand imenovana. 2818 m visok vrh je silno razgleden, nanj smo se povzpele s sedla Staller Sattel/Passo di Stalle, ki povezuje Antholzer Tal in preko nje Pustertal  z Defereggental, preko njega poteka tudi državna meja med Italijo in Avstrijo in ima posebno vozno ureditev. Sedlo lepša Obersee, ki se v celoti nahaja na avstrijski strani, sedlo deli skupino Rieserferner od Villgratner. Na italijanski strani, v zatrepu doline Antholzer, se nahaja mnogo bolj znano Untersee, torej Spodnje jezero, ki pa je bolj prepoznavno pod imenom Antholzer See z svetovno znanim biatlonskim središčem, kjer se odvijajo tekme Svetovnega pokala.

Vsa cvetoča in dišeča je bila nekdanja tihotapska pot

******************************************************************************************************************************************************************

Začetek poti proti Rotwand

Obersee

Sneg na tritisočakih skupine Rieserferner

Rododendron bosta zamenjala sneg in šumeči ter deroči potočki

Počitek

Da se ne izgubimo

Smer poti je jasna

Križ na vrhu se že vidi

Razgledna tabla na vrhu

Pogled nazaj dol

Gornje jezero na sedlu

Visoke Ture zasnežene

Dolomiti pod oblaki

Zatrep doline Antholzertal z istoimenskim jezerom in biatlonskim centrom v naročju tritisočakov

Z lišaji porasli kamni in balvani, ki so se glede na sončevo svetlobo svetili in spreminjali barve vse od srebrne, preko zlate, do bakreno rdeče, so nas navduševali celotno pot. Počitek na njih in poslušanje ter iskrenje vode v številnih potočkih je bil pravi balzam za oči in ušesa, nekoliko previdnosti je bilo potrebne pri preskakovanju, da ne bi zažuborelo tudi v kakšnem gojzarju, saj so mostički le tam, kjer je nujno potrebno. Čudovita tura za zgodnje poletje, ko je višje gori še veliko snega, prava gorska pomlad se nam je odvijala dobesedno pred očmi in nas razveseljevala na vsakem koraku.