sreda, 16. april 2014

Hruški vrh iz Rogarjevega rovta

Nebo, predvsem pa oblaki na njem, so zaznamovali današnjo turo na Hruški vrh. Z vrha me je pregnal zelo močan severni veter, ki je prenašal ponoči zapadli sneg, počitek sem si zato privoščila šele v zavetju Mokotove hiške na slovenski strani sedla Rožca. Snega je na poti vseh vrst; od novozapadlega, ki je nižje doli le pobelil umazanijo, ki se je nabrala čez zimo, višje pa je poledenel, če je padel na snežno podlago, oziroma se je kazal v milijonih kristalov tam, kjer se je spremenil v ledene kapljice ali pa prozorno drsečo prevleko na zaledenelih travah, do zbitega in poledenelega snega in opasti na grebenu. Ostanki in razdejanje snežnih in zemeljskih plazov so najbolj vidni v okolici lovske preže pod zahodnim delom vršnega grebena.  Da tudi na planine in proti vrhovom gora prihaja pomlad, pričajo številne pomladanske rožice ob poti, najbolj so me pa presenetile prve narcise, ki so me pozdravile v Plavškem rovtu.

Razgledišče kmalu nad izhodiščem
Klek se dviga nad sedlom Rožca
Poprhana Golica
Osenčena Struška in Stolov greben
Sonce je posijalo na Španov vrh
Moj današnji cilj je videti še daleč
Oblaki in žafran 









Uničen dom
Pri lovski preži
Pogled navzdol
Velikani nad dolinama Krma in Vrata
Med Mojstrano in oblaki
Za Jerebikovcem se skriva še tretja  dolina - Kot

Po dolini Save navzdol
Oblaki nad Dovško Babo
Vrh Hruškega vrha in oblaki
Tudi na severu posebni oblaki

Kristali
Zavetje najdem pred hiško
Sneg na Hrušenski planini
Pogled nazaj s planine
Lepo je prezimil
Več je popkov kot cvetov, pa vendarle












1 komentar:

  1. Lepo! Nekaj izredno lepih fotografij, posebno tiste z zanimivimi oblaki in našimi velikani nad tremi Triglavskimi dolinami. Obujala sem spomine na moje poti po tem predelu Karavank.

    OdgovoriIzbriši