Na Golico okoli snežnih jezikov

Zimsko pot do Koče na Golici uporabim največkrat, tudi tokrat je bilo tako. Aranžmaji pomladnega cvetja in šumenje potočkov, ki je občasno preglasilo petje ptičkov, me je spremljalo prav do koče. Prav daleč se zaradi oblačnosti ni videlo, namesto napovedanih možnih popoldanskih ploh pa me je sonce kar nekajkrat prijazno pozdravilo. Po ogledu snega nad kočo, se odločim za levi obhod le-tega - obhodov snežnih jezikov je bilo v nadaljevanju še kar nekaj - in po kopnem nadaljujem do grebena ter po njem do vrha.

Pogled od blizu

Tukaj se lepo vidi, da se da grapo obiti po kopnem

Na markirano pot se vrnem po strmih travah v tej višini

Prihod na greben

Podoba vzhodnega dela vrha

Napihanega snega na vrhu je res ogromno

Zeleni oazi na vrhu se odpovem,

... ker preko tega strmega snežišča nočem

S pogledi in fotoaparatom se pomudim na vseh štirih straneh neba, z mislimi pa sem že na sedlu pod Krvavko, kjer sem že gor grede ocenila, da bo z ponovnim obhodom navzdol prehod možen, brez hoje po strmem snežišču, ki je dajal vtis, da se proti jugu vsak čas lahko splazi, proti severu pa kar prekucne v globino.

Me je mikalo, da bi prečila,

... a sem se odločila drugače

To je pa že pogled nazaj z vrha Krvavke

Na Krvavki se zima na južni strani grebena konča, kar pa še zdaleč ne velja za severno stran. Pomlad na pobočjih Male Golice se kaže v temnozelenih listkih narcis, pomešanih med planjave podleska, šopke zvončkov in drugega pomladnega cvetja. Skrb o razmerah na poti je od tu dalje  zamenjala ena sama sproščenost in lepota "sprehoda" mimo Markljevega rovta do izhodišča pri Fencu.