sobota, 26. april 2014

Na Dovško Babo nekoliko po svoje

Najzahodnejši vrh v grebenu Karavank, ki sodi v skupino Golice - vanjo sodijo vrhovi med sedloma Mlinca na zahodu in Medvedjak na vzhodu - je Dovška Baba, ki s svojimi 1891 m predstavlja drugi najvišji vrh skupine. Kot večina karavanških vrhov na sever strmo prepada, na njenih južnih pobočjih pa se razprostira planina Dovška Rožca. Čez planino vodijo vsi južni pristopi, za potrebe gospodarjenja na planini pa je do nje celo speljana cesta.  V preteklosti so zaradi selitve živine na pašo in lova nastale številne poti, od katerih so se mnoge ohranile. Jaz sem danes izbrala manj obiskano, in sicer tisto od sotočja potokov Mlince in Žaklja. Gor grede sem jo "začinila" z direktnim vzponom po grapi.


Izhodišče
Nekajkrat čez vodo po naravnih mostičkih
Ob poti
Na poti
Pot se konča v strugi
Stezo, ki zavije iz struge označuje možic, ki ga je
zima podrla. Nazaj grede ga postavim na novo
Nadaljujem naravnost
... po grapi navzgor, ki postaja vse ožja
Pogled navzdol
Izhod iz grape sem našla levo za borovci
Izhod iz grape je bil nekoliko siten, le nekaj deset metrov nad njim pa sem  ulovila potko, ki pripelje od že omenjenega možica. Po njej skoraj po ravnem do markirane poti, ki pripelje iz Dovja in nadaljuje do planine. Če je bilo v grapi treba malo popaziti, sedaj popolnoma sproščeno med pomladnimi rožicami nadaljujem do planine.


Cvetoče pod planino
Ostanki snega na planini
Cvetoče pobočje nad kočo, oblaki se gostijo
... in zastrejo poglede na Julijce. Odkrita ostajata
le Jerebikovec in Vrtaški vrh
Sneg tik pod vrhom in oblaki tudi s severa
... in zahoda
... ter vzhoda
Česar moj fotoaparat ne zmore, opravi Google 


Ni komentarjev:

Objavite komentar