Še zadnjič letos na Golico

Zadnji lep dan pred poslabšanjem vremena me je zvabil na Golico. Zjutraj se je zmaga v tekmi med soncem in oblaki nasmihala slednjim, v dopoldanskih urah pa je soncu uspel preboj in posijalo je tako toplo, da je stopilo sneg po pobočjih Golice, kar ga močnemu severozahodniku ni uspelo odpihniti čez mejo. Med spodnjima posnetkoma je le  toliko časovne razlike, da sem s Pustega rovta po grebenu prišla na vrh in se mimo koče vrnila nazaj.

Hodila sem po nekaj cm pršiča, med travnatim okrasjem, po bleščeče zloščenih tleh, po razsutih kristalih, po zorani njivi ...

... in hodila sem visoko nad meglo, pod čudovitimi oblaki najrazličnejših oblik in mimo opasti, ki jih je gradil močan severozahodnik, prispela na vrh.

Google je sestavil nekaj slikc na vse strani neba, sledil je še sestop do koče, ki je bila zaradi kratkega dneva že v globoki senci in povratek po pomrznjeni potki eno nadstropje nižje nazaj na izhodišče. Praznični dan je bil kratek, prekratek, kakor vsi decembrski.