Tudi obrežje jezera je bilo tokrat zaradi novozapadlega snega posebno, utrinki ob poti proti Bohinjski Beli in skozi vas prav tako.
O Bledu in edinem jezerskem otočku v Sloveniji tokrat ne bom pisala, o vasi, ki se razprostira na terasah Save Bohinjke, tam kjer si le-ta utira pot po dolini med planotama Pokljuko in Jelovico, pa je že treba nekaj reči.
Prešernu se je izmuznila tako iz "podobe raja", kakor tudi s prizorišča zadnjega boja med Črtomirom in Valjhunom. Bohinjska Bela je ime dobila po dvajset km oddaljenem Bohinju, čeprav je od Bleda oddaljena le tri km. Sestoji iz dveh gručastih delov; Spodnja vas s farno cerkvijo je starejša od Zgornje, ki ji daje zavetje skalnata Iglica. Najmlajši del vasi je Podklanec, k vasi pa spada še zaselek Obrne, ki je bojda svoje ime dobil po tem, ker so se tukaj morali premagani Turki obrniti in nikoli niso prodrli navzgor po dolini. Že več kot sto let vodi skozi vas Bohinjska proga in vas ima celo železniško postajo. Turistično zanimiva je zaradi bližine Bleda, izhodišča na razgledni Galetovec, plezališča v skalnih pečinah nad vasjo, slapu pod Iglico in edinstvenega pogleda na od vse povsod prepoznaven Babji zob nad vasjo Kupljenik onstran Save Bohinjke. Pod severnim robom Jelovice se skriva tudi kraška jama, ki je dostopna s poti na Babji zob, Sava Bohinjka pa v svoji kristalno čisti vodi hrani zaklade za izbirčne ribiče, nad njeno divjo lepoto pa so fascinirani tudi ljubitelji nekaterih vodnih športov.
Tudi naslednji fotografiji nista od včeraj; več kot sto let stara gospa in še precej starejše videnje lepote kraja po Valentinu Vodniku.
Dan se je neopazno prevesil v zgoden večer ob zaključku izleta v gostišču Batišt. Ne le domača hrana, tudi domačnost ob zakurjeni kmečki peči, sta sprehodu dala imeniten zaključek, še ne čisto okrogla luna, ki je posijala na Babji zob, pa je mrazu, ki se je z nočjo razlezel po dolini, odvzela nekaj ostrine.
Ni komentarjev:
Objavite komentar