Nekoliko strahu in -7 stopinj zjutraj na Rudnem polju, se je stopilo na prvem sončku, ki je bil dosežen že po četrt ure hoda. Gornji sloji oblačil, kapa, rokavice, so romali v nahrbtnik in sledilo je uživaško vzpenjanje v soncu in brezvetrju do približno dvesto metrov pod vrhom, ko je bilo potrebno nadeti dereze. Na tej višini so se pričeli tudi sprva redki sunki vetra, ki so proti vrhu postajali vse pogostejši in močnejši, višek pa so dosegli prav na vrhu.
Na začetku,
Na pol poti,
Proti vrhu,
Prihod na vrh,
Seveda najlepši razgledi na najbližje, najvišje, najlepše - proti Triglavu in njegovim sosedom. Spodnje Bohinjske gore je daleč na zahodu zaključeval Krn, karavanške vrhove pa je bilo tokrat treba nekoliko približati.
 |
| Skupaj z VDV |
 |
| Tosc in VDV |
 |
| Rjavina |
 |
| SBG |
 |
| Proti Krnu |
 |
| Kepa z Dovjem v naročju |
 |
| Stolov greben |
 |
| Skoraj kopna Struška |
 |
| Golica se skriva za Pokljuškim grebenom |
 |
| Od Dovške Babe do Hruškega vrha |
Kako skromni smo nekateri gorniki; na poti, ki pelje navzgor, se kot otroci razveselimo gazi predhodnikov, sonce in razgledi pa že preženejo turobne misli dolinskega vsakdana. Še en izjemno lepo preživet gorniški dan je kar prehitro minil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar