Na razgleden in prav nič težko dostopen tritisočak sva se podala iz doline reke Malte - Maltatal, ki je poznana ne le kot izhodišče za visoke gore, temveč tudi po številnih slapovih in največjem akumulacijskem jezeru na Koroškem, Koelnbrein Stausee. Najvišji slap na Koroškem, Fallbach, obiskovalce pozdravi že pred začetkom ozke ceste, ki je skozi dolino speljana vse do jezu in na svoji poti, tudi skozi tunele izklesane v skalo, premaga skoraj tisoč višinskih metrov. Na višini približno 1500 m informacijska tabla povabi na slikovito potko proti vrhu Großer Hafner mimo Maralmhuitte in Kattowitzer Huitte. Poglede najprej pritegnejo z jutranjim soncem obsijani vrhovi onstran doline s kraljico Visokih Tur v glavni vlogi, ob poti pa številni utrinki, ki pot do koče še skrajšajo.
|
Je vse napisano, le vedeti je treba kje |
|
V gorah se dela dan, |
|
... čudovit, nepopisno lep dan |
|
Resje je bilo nekoliko bolj vijoličasto, |
|
... vršički iglavcev posušeni. Pojava si nisva znala razložiti; morda suša, morda bolezen |
|
Maralmhuitte |
|
Vode je res povsod dovolj |
|
Ob poti je poskrbljeno tudi za sladkanje |
|
Slap Fallbach v dolini nad naseljem |
|
Pogled na kočo iz smeri prihoda, |
|
... in nazaj navzdol s Hochalmspitze v ozadju |
|
Pogled na Großer Hafner od koče |
Ob pogledu na cilj navdušenje narašča, skrb in dvomi pojenjujejo. Nadaljevanje poti po visokogorskem pašniku proti grebenu se razlikuje od prehojene prve polovice poti; poteka med sivimi in bleščečimi balvani in ploščami ter zelenimi travami, ki nudijo bogato pašo kravam in drobnici, vmes pa številni potočki poskrbijo, da živali niso žejne. Razgledi postajajo obširnejši, kravji zvonci potihnejo šele visoko na grebenu, ko pogledi že sežejo tudi proti severu.
|
Vrh Großer Hafnerja nad obsežnimi pašniki |
|
Križ na vrhu zagledam že pred grebenom |
|
Pogled na Hochalmspitze navduši tudi izbirčneže |
Prihod na greben ponudi tudi severno podobo z večnim snegom in edinstven greben z naloženimi skladi, po katerih je plezanje prav prijetno. V vršnem delu pa številni kamni najrazličnejših oblik, ki spominjajo na obeliske in so postavljeni pokonci, zagotovo predstavljajo posebnost tega vrha. Pristop z grebena na vrh s križem je presenetljivo nezahteven, prav dosti prostora številni obiskovalci nimajo, razgledi pa sežejo daleč, daleč, visoko in tudi globoko.
|
Vrh je vse bliže |
|
"Obeliske" postavljajo gorniki |
|
Pogled med njimi na kraljico Visokih Tur |
|
Se že vidi križ na vrhu |
|
... in 3076 m visok vrh, |
|
... kamor se pride presenetljivo nezahtevno, |
|
... veselje in sreča pa zato nič manjša. |
|
Za hrbtom ima glavno vlogo Hochalmspitze, |
|
... ki ji družbo dela Ankogel z Grossglocknerjem v ozadju |
|
Jezera in jezerca, kamor se obrneš |
Prehitro se je bilo treba posloviti od vrha. Na takšen dan in v tako čudovitem vremenu bi človek lahko ure in ure posedal in užival na vrhu, a dosežen vrh je šele polovica opravljene poti. Med sestopom razmišljam, da je bila tale tura kakor obliž na oni megleni Montaž izpred nekaj dni, v duši se veselim doživetega, v mislih že snujem načrte za prihodnost.
Je že tako, da z vsakega vrha se poznane gore vidijo drugače, z nepoznanimi pa se obzorje širi, v srcu pa povzročajo nemir, ki traja vse dokler ne postanejo poznane. In tako se zgodba ponavlja, vedno znova in znova in nikoli ne bo dokončana...