Grušnico, 1570 m visoko goro, ki je iz glavnega grebena Tolminskih gora pomaknjena navzven in je njen vrh zato imeniten razglednik, sem pred leti spoznala prvič, spotoma, na eni od številnih krožnih poti nad zatrepom doline Tolminke. Sestop naj bi potekal z Grušnice preko Čadrga na planino Prode in nazaj na planino Polog in bi moral biti vse prej kot zahteven. In bi tak tudi bil, če ne bi ... Ja, če ne bi pri lovski koči zavila v gozd in nadaljevala po izjemno ozkem grebenčku, ki me je potem na precej daljši in zahtevnejši način tudi resnično pripeljal v Čadrg. Domačinu v Čadrgu sem potem "pojamrala", da nekje niti za eno širino stopala ni bilo prostora, kaj šele za dve, stopali namreč, pa je odgovoril: "Ma ja, saj ga sploh ni, ne bi smela mimo lovske koče in bi prav lagodno sestopila ..."
Od takrat je bila ta potka v načrtih in pred dnevi je končno prišla na vrsto. Morda še ne bi, pa so nas vremenske napovedi odvrnile od nekaterih drugih (beri višjih) ciljev. Prav lepa je; iz Čadrga se najprej zažene nesramno strmo, k sreči skozi gozd, ki blaži vročino. Za Rešljevo planino nato preči nekaj grap in skoraj vodoravno pripelje do stika s potjo iz Tolminskih Raven. Ko pripelje na trave pod planino Kal postane vsa dišeča in cvetoča in tako vse do razglednega vrha. Tokrat so bili oblaki precej nizko, no dobre volje nam niso pokvarili. Nazaj grede smo nahrbtnike dodatno obtežile z dobrotami kupljenimi na ekološki kmetiji Pri Kumru v Čadrgu ...

Tolminski Migovec se dviga 

... nad planino Kal

... vzhodno od njega polmesec, ki se dviga nad planino Razor
od Vrha nad Škrbino do Vogla in Žabiškega Kuka

Proti zahodu pa nadaljevanje grebena od Tolminskega Kuka do Mahavčka
ter čez Prehodce do vzhodnega dela Krnove skupine

... ki se čez planino Sleme in Mrzli vrh niža vse do Tolmina

Niz hiš med skrbno obdelanimi polji na levi sliši na ime Čadrg

Sledila sta še dva neplanirana obiska, takisto zaradi negotovega vremena; osameli hrib z ruševinami gradu se dviga sredi slikovite Tolminske kotline in sliši na ime Kozlov rob ter Tolminski muzej. Ob obisku slednjega izvemo, da se nahaja v prostorih, ki jih je dal zgraditi prav tisti lastnik, ki je pustil grad v drugi polovici 17. stoletja dokončno propasti. Ruševine gradu postopno obnavljajo, me smo ga obiskale po Zgodovinsko naravoslovni učni poti, njegov vrh pa smo morale zelo na hitro zapustiti, da smo utekle plohi, ki se mu je precej hitro približevala, že okrog poldneva, in sicer prav iz smeri kamor smo bile pred spremembo plana namenjene.

Ob poti

Maketa nekdanjega gradu se nahaja v Tolminskem muzeju

... danes ruševine

Pogled z vrha po dolini Soče navzgor

... proti Tolminu

... proti sotočju Soče in Tolminke

... in plohi, ki se je naglo približevala iz smeri Vrha nad Škrbino

Ker še tudi po vedrenju v kavarni sonce ni moglo premagati gostih oblakov, smo se odpravile v Tolminski muzej. Stalna razstava nosi naslov Naplavine obsoške zgodovine in se prične z izjemno zanimivim arheološkim delom poimenovanim Krasna si bistra hči planin. Arheološke najdbe popeljejo obiskovalca od najzgodnejših poselitev teh krajev preko bronaste in železne dobe vse do naselitve Rimljanov in na koncu Slovanov.

Zgodovinsko-etnološki del zbirke je še zanimivejši, predvsem pa gledalcu bližji, saj prikazuje obdobje od tolminskega kmečkega upora leta 1713 pa vse do prve polovice 20. stoletja. Poleg bivanjske kulture so predstavljeni prostori, kjer so se Tolminci zbirali,  družili, izobraževali ... Muzejska pripoved seveda zajame vse pomembnejše zgodovinske dogodke, ki so glede na obmejno lego področja še posebej drugačni.

Umetnostno-zgodovinska zbirka v kletnih prostorih skriva bogastvo stenskega slikarstva, kiparska dela, liturgično posodje in tudi nekaj vrhunskih umetniških del, med njimi dela Maksima Gasparija in Toneta Kralja. Za slednjega je med drugim značilno, da so ga kot velikega primorskega rodoljuba številni zavedni duhovniki v času med obema vojnama povabili, da jim je s svojimi protifašističnimi motivi poslikal cerkve.

Dodajte napis

Dodajte napis