Vedno kadar potujem skozi naselja, ki nudijo lepe poglede na gore, se sprašujem, v kolikšni meri se prebivalci sploh zavedajo, v kako lepem okolju živijo. Skozi take čudovite kraje v nederjih Karavank in s pogledi na najvišje slovenske vršace, sem se peljala tudi danes. Če samo omenim slavno gostilno še bolj slavnega muzikanta in razvaline gradu Kamen, ki ima Begunjščico za kuliso, bo že dovolj, da bo vsakdo prepoznal Begunje. Grobišče in spomenik talcem nas opomni na čase, ki naj bi se nikoli več ne ponovili, več stoletij stara cerkev Sv. Petra, ki se razgleduje po dolini, pa je bila zgrajena v obdobju, ko so po naši lepi deželi ognji po okoliških gričih oznanjali, da se jim približujejo nevarni plenilci.
Pot na Roblekov dom poteka skozi Drago, na začetku ob potoku Begunjščica in v dobri uri pripelje na planino Planinico, v nekaj nadaljnih minutah pa na Poljško planino.
 |
| Planina Planinica |
 |
| Poljška planina |
Poljška planina se nahaja pribljižno na polovici poti, pot od tod dalje poteka večji del po gozdu. Ko se le ta razredči, nad seboj že uzrem Roblekov dom, vso pozornost pa v hipu namenim vršacem, ki se bohotijo onstran Save.
 |
| Tik pred iztekom gozda |
Edina klopca, ki ni bila s snegom zasedena, je samevala samo takrat, ko je Tina vozila drugi slalom in zmagala. Prijazna koča je ob koncih tedna odprta, med tednom pa se obiskovalci vpisujejo v knjigo. Za petnajst pohodov bodo spomladi ob priložnostni prireditvi nagrajeni. Ni kaj, vzpodbudno za petnajst tisoč prehojenih višinskih metrov. Spet en lep dan v naših lepih gorah.
 |
| Stol |
Ni komentarjev:
Objavite komentar