sreda, 2. april 2014

Proti Golici čez sedlo Suha

V prejšnjem blogu sem imela namen naglas razmišljati, da se verjetno z vzhodne strani, to je s sedla Suha, da priti vsaj do Krvavke, potem pa oceniti razmere za vrh Golice, kajti od Koče na Golici predvčerajšnjim je bilo videti, da je precejšen del pobočja vzhodno od koče že splazen. Ni bilo časa za pisanje, ker sem šla kar preverit. Moje domneve so se izkazale za pravilne in tako je bila danes pot pomembnejša od cilja. Začela sem na Planini pod Golico in prvi sončni žarki so me pozdravili na Markljevem rovtu.

Snega je še vedno veliko, kopni odseki so bili redki

Šumenje, občasno tudi bučanje vode je vse kar se sliši

Kmalu je bilo treba nadeti krplje



Sonce na Marklevem rovtu
Pot, ki pripelje na sedlo Suha
Sedlo Suha in pogled na greben

Na kopnem delu, ki je viden nad napihanim snegom, sem lahko snela krplje in razmišljala kaj me čaka onkraj kopnega "trikotnika". Vedela sem, da je pobočje kopno, ne pa če v celoti in kakšen je greben. Neizmerno sem bila vesela, ko sem na drugi strani zagledala le nekaj snežnih jezikov, ki se jih je dalo obiti in varen pristop na Malo Golico. Seveda vmes pa še pogled  na Triglav, ki je od tukaj največkrat fotografiran, ko so ta pobočja polna dišečih narcis.


Greben proti Mali Golici

Pogled, ki vedno očara
Popolnoma kopen vrh Male Golice
... in že sem na sedelcu med Malo Golico in Krvavko
Tukaj se odpre pogled proti koči in Julijskim Alpam, ter naprej proti zahodu karavanškega grebena, najbolj pa se razveselim kopnega vzhodnega grebena Krvavke, kar je pomenilo, da bom lahko nadaljevala, kot sem predvidevala.



Pogled na Krvavko z Male Golice

... in razdiralna moč narave na njenih severnih strminah




Jaz se previdno lotim grebena, pogledi na ogromne opasti, ki lahko
vsak trenutek zgrmijo navzdol, so presunljivi

Pogled nazaj na prehojen greben, zadaj Ptičji vrh in Struška
Tik pod vrhom in 
...še en pogled nazaj

Na zahodni strani 1784 m visokega vrha Krvavke  je sneg. Zadnjih nekaj korakov do poslednje krpice kopnega napravim zelo previdno. Razpoke so ogromne, prav tako opasti. Vesela sem, da mi je uspelo do tukaj. Pogled na Golico je kar malo divji, naredim le nekaj posnetkov in se obrnem.
Zadnjih nekaj korakov do  
...tele krpice kopnega
Ogromne opasti in razpoke naredijo vtis divjosti ob pogledu na
Golico

Tudi grape na naši strani so polne plazovine 


Pomlad na kopnih delih sedla Suha


Markljev rovt ob povratku




3 komentarji:

  1. Sem se že spraševala, kakšne so kaj razmere v teh koncih..hvala za informacije in še to, zelo lepe fotografije :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala, sem vesela, da so objave tudi koristne. Na poti od Markljevega rovta nisem naletela na sledi predhodnikov, lahko pa bi bile precej stare sledi smuči na napihanem snegu nad sedlom. Srečno na potkah.

    OdgovoriIzbriši
  3. Zelo lepe fotografije. Imam pa slabo vest, ker že več let nisem bila na Golici in v okolici.

    Nada Pezdirnik

    OdgovoriIzbriši