Že v prejšnji objavi sem omenila, da Ziljsko dolino na severu objema veriga Ziljskih Alp, ki dolino hkrati tudi deli od one severnejše, Dravske doline. Ziljske Alpe torej na severu in jugu omejujeta reki Drava in Zilja, na vzhodu segajo do Beljaka in na zahodu do Lienza, kar predstavlja več kot sto km zračne linije. Celotno gorovje je razdeljeno na več gorskih skupin, po grebenu pa poteka čez stopetdeset km dolga gorniška pot, imenovana Gailtaler Hohenweg. Tam, kjer se z zelo strmo zahodno podobo Reisskofla konča njegova istoimenska skupina, se proti zahodu prične skupina Jauken.
 |
| Podoba, ki jo proti zahodu pošilja Reisskofel, (2371 m) |
 |
| Začetek skupine Jauken in pogled na prehojen greben |
Hoja po grebenu skupine Jauken je prijetna, saj višinske razlike med posameznimi vrhovi niso prevelike, čisto travnati odseki se izmenjujejo z onimi skalnimi, če postane greben preozek, se stezica umakne na severno ali južno stran. Današnji pogledi v obe dolini, ki se grezita globoko spodaj, so bili okrnjeni, prav kakor oni na daljne gore, je pa hojo popestrilo oprezanje za igrivimi svizci, enega mi je celo uspelo ujeti v objektiv, medtem ko je bil mladi gams mnogo hitrejši od mojega fotoaparata. Posebnost so se mi zdele tudi planine na obeh straneh grebena, ki se pod vrhove zajedajo celo nad 1900 metrov visoko, objekti na njih in pozvanjanje kravjih zvoncev pa pričajo, da še vedno služijo svojemu prvotnemu namenu.
Nabor gorniških ciljev je tudi v tem gorstvu, prav kakor v sosednjih Karnijskih Alpah, neizčrpen in povratek ter nadaljevanje odkrivanja teh lepot, že postaja dolžnostno.
Dolgo pot si naredila, po slikah sodeč..
OdgovoriIzbriši