Steze In Sledi: ... in še tretji Veliki vrh - tokrat v masivu Begunjščice

Med, po Avsenikovi zaslugi mnogo bolj znano Dolino Drage in Šentansko dolino se na dobrih 1300 metrih visokem sedlu razprostira planina Prevala. Prve pastirske koče, o katerih obstajajo pisni viri, so bile za potrebe planinske paše zgrajene že pred več kot 200 leti. Ne le da so pasli, visoka in strma južna pobočja, ki jih na Prevalo pošilja Begunjska Vrtača, so snoseki (kosci) z derezami na nogah kosili vse do vršnega grebena, grabljice pa so seno, često kar bose, zgrabile v kope, le-te pa so nato po snegu spravljali v dolino. Za današnji čas nepredstavljivo, saj že sam planinski vzpon s Prevale na Begunjščico spada med strme in naporne. Na Prevalo se lahko povzpnemo po več poteh, med posebne pa nedvomno sodi ona z Ljubelja skozi Bornove tunele in marsikateri ljubitelj Begunjščice me je v preteklosti vprašal, če sem že šla po njej, moj odgovor je vedno bil, da jo imam še na dolgu. Od danes nič več. Pot, ki sem jo začela na Ljubelju, me je med skalovjem nad prepadi, ki se lepo kažejo potnikom na ljubeljski cesti, ter skozi gozd v dobri uri pripeljala s severne strani gore na južno, kjer se nahaja Prevala.

Križišče poti na Prevali

Koča na Prevali

Pogled na Prevalo s poti proti Roži

Med potjo pogledi z Ljubelja splezajo na Ljubeljsko Babo ali Košutico, z nje preko Hajnževega sedla na severna ostenja Košute z mojim nedeljskim ciljem Velikim vrhom v ospredju, nato pa zdrsijo po dolini navzdol ob potoku Mošenika. Pogled pritegne cerkvica Sv. Ane po kateri se je naselje Podljubelj nekoč imenovalo in Spominski park graditeljem današnjega predora Ljubelj, ki so ga med vojno v strahotno težkih razmerah gradili taboriščniki podružnice uničevalnega Mauthausna.

Pot s planine vse do zadnjega stranskega grebena pod vršnim grebenom poteka po senčki, kar je bilo danes še posebej dobrodošlo, se je pa že zjutraj v zraku čutila prihajajoča fronta, ki mi je razglede, razen onih proti severu, skalila.

Zadnji metri stranskega grebena

Na vršnem grebenu; Triglav in Blejsko jezero
bolj slutim kot vidim

Pogled proti Gorenjski ravnini

Približan grad Kamen globoko pod menoj

Pogledov z vrha so bili zaradi naglega slabšanja vremena deležni le Stol,
Vrtača s sosedi ter Košutica in piramidast Veliki vrh v Košuti proti vzhodu.

Na spodnji slikci pa je podoba Begunjščice kot se je v nedeljo kazala obiskovalcem Košute.

Z odhodom v dolino nisem smela dolgo odlašati, kajti od zahoda se je že slišalo grmenje. Sestop sem namreč načrtovala preko razbrazdanega severnega ostenja med skalnimi stolpi in čez številna melišča po poti, ki sem jo tokrat prvič ponovila po skoraj petintridesetih letih. Kljub hitenju sem se ustavila ob nekaterih rožicah, ki sem jih letos videla prvič, zelo vabljiv je bil tudi spust proti dolini Završnice po Smokuškem plazu, ki pa sem se mu odrekla in po dveh urah in pol mimo Koče na Zelenici turo zaključila na Ljubelju. Današnji obisk Velikega vrha v masivu Begunjščice je bil tretji Veliki vrh v zadnjih petih dneh, kar sicer ni nič izrednega, ker vrhov s tem imenom je v naših čudovitih gorah res veliko, se mi pa zdi posebno, da sem se nanje povzpela zaporedoma povsem naključno.