Kamniški vrh

Ob predolgem odlašanju obiska na Kamniški vrh sem razmišljala, da sem se v Kamniško Bistrico neštetokrat peljala mimo smernih tablic v Stahovici, ki so vabile tja nekam na levo. Niso bile pomembne, ker pomembno je bilo, kar se da hitro priti čisto do konca v zatrep doline, potem pa čim hitreje na najvišje vrhove... Sledilo je raziskovanje manj znanih in neoznačenih poti v osrčje Grintovcev, pa tudi proti obema masivoma, ki objemata Kamniško Bistrico z leve in desne, po številnih stranskih dolinah, ki se iztekajo v glavno. Zopet se je mudilo, le enkrat samkrat sem se ustavila prav na začetku doline in se mimo cerkve sv. Primoža povzpela na Veliko planino, saj nisem vedela, kako privlačen je svet, ki se spušča od krvavških smučišč proti vzhodu, na sever pada v dolino Korošice, južno in vzhodno pa ga zaključujeta Bistričica in Kamniška Bistrica. Gre za slemenast in razgleden greben z najvišjim 1259 m visokim Kamniški vrhom. Danes vidljivost ni bila najboljša, so bili pa višji imenitneži v objemu nizke oblačnosti, slikovita pot po južnih pobočjih in grebenu pa ozaljšana, kakor se za prvi spomladanski dan spodobi ...

Že v zaselku Slevo, ko so noge še okorne, se ponudi pogled na današnji cilj, ki je resda skromne višine, prav nič od skromnosti pa ni moč pripisati slikoviti poti. Plantaže resja valovijo ali v slapovih padajo že na samem začetku poti, v nadaljevanju je narava še radodarnejša. Posebna kamnita grapa, ki pada izpod sedla med Kamniškim vrhom in Planjavo, sliši na ime Slevška (tudi Kamniška) roža.

Levo Planjava, desno Kamniški vrh 

Skozi zaselek Slevo

 

Za celoten greben je značilno, da je po južni strani skoraj neporaščen, da precej strmo pada na pašne planine in da je zato v zimskih razmerah tudi kmalu kopen. Na razgledni rami je postavljena klopca. Z nje danes ni bilo ravno imenitnega razgleda proti jugu, nadomesti ga ovčar, ki pogosto spremlja tukajšnje pohodnike. Lepo pa se s tega mesta vidi pot, ki pelje na greben in celoten greben proti zahodu.

Pogled na Kamniški vrh in 

... pot do njega

Proti Planjavi

... in še naprej proti Kržišču, čisto zadaj Krvavec

Tik pod vrhom Kamniškega vrha

Kot se za vsak greben spodobi, se pot spušča in dviga, ovija okrog ovir, sem ter tja se najde še kakšna zaplata snega. Pogledi uhajajo zdaj naprej, zdaj nazaj in se veselijo videnega; razlika med severno in južno stranjo je očitna, tako v smeri Planjave kakor tudi ob pogledu nazaj na prehojeno pot, ljubkost in veselje cvetov nad novim življenjem sta navdušujoča, bahave breze kažejo svojo gosposkost in ona najvišja drevesa so od sile ponosna.

Proti Planjavi

Pogled nazaj proti Kamniškemu vrhu

In ponovno resje; v objemu dveh sušic, pa med rogovilami in pod deblom ali kar tako ob potki. Vse je v neki čudoviti harmoniji in prav nič ni narobe urejeno. Urejenost brez primere in brez dirigenta.

V takšnem vzdušju spust do planine Osredek kar prehitro mine. Je pa to imeniten kraj za počitek. Klopce se kar same ponujajo, glas vode, ki teče v korito občasno preglasi kakšen posamičen ptiček, sonce je pomladno toplo in prijetno greje. Ponosna lipa bi znala povedati marsikatero veselo in tudi manj veselo zgodbo ljudi, ki so tukaj preživljali poletja, da so lažje preživeli. V takšnih trenutkih se pogosto spomnim  svojih babic - obe sta imeli veliko otrok, in njune neverjetne moči in odpovedovanja, da sta jih lahko nahranili. Ja, le nahranili, in njuna sreča je bila ogromna, četudi sta lačni zaspali. Niti sto let še ni minilo od takrat, kakšnih sto, osemdeset, pa se današnjim internetnim generacijam zdi kaj takšnega neresnično. O, bilo je, in še kako resnično. "Da se le ne bi nikoli več ponovilo" razmišljam, "in da nikoli več ne bi bilo nikomur treba v kakšno nesmiselno svetovno morijo, kamor so bili vrženi naši dedje in očetje." Raje odženem takšne misli in se predam lepoti tega pomladnega dne.

Sledil je le še sestop med zvončki in reso proti dolini, in sicer mimo Korošaških slapov. Še en skrit kotiček, ki je res vreden ogleda, le z boljšim fotografskim znanjem od mojega, in en izjemno lep prvi spomladanski dan se je začel poslavljati. Da bi jih bilo še veliko.