Španov vrh

Sva z mojim bolnim kolenom dogovorjena, da je med dvema turama vedno en dan počitka. Pa ga danes celo dopoldne prav milo pregovarjam za eno popoldansko, ko pa je tako zelo lepo zunaj...

Ko si pozen, je najhitreje kar od spodnje postaje sedežnice po smučišču navzgor 

... mimo krtovih kopic 

... si kar naenkrat pri zg. postaji sedežnice od koder se že vidi vrh.

Če si željan sončka in nočeš po senci, gre naravnost navzgor. Steber, ki se vidi je že čez polovico vršne strmine

Včasih se zgodi, da je treba sredi strmine natikati derezice. Danes te potrebe ni bilo

Pogled od stebra nazaj navzdol

Le nekaj korakov v levo od stebra se iztrži tale pogled na Golico in spodnji na Klek in Hruški vrh

Tole pa je že pogled z vrha na prehojeno pot

... in tole pogled proti Stolovemu grebenu 

... in nekoliko slabši na velikane onstran Save, ki se dvigajo nad Mežaklo.
 Od Triglava in sosedov čez Luknjo na Stenar in Razor ter čez Škrlatico in
 njene podanike na Kukovo špico. Žal posnetek ni dober.

Popoldanski cilj je bil dosežen, sonce pa še visoko. "Vsaj do koče GRS še stopim, tam popijem čaj in se vrnem", si rečem, se vpišem v knjigo in že grem dalje. Okoli vogala, mimo objektov na planini do koče GRS na Črnem vrhu.

Razveselim se gazi proti koči. Pred dnevi je namreč ni bilo in naredila sem
 neko drugo pot. Pozabim na čaj in preoblačenje, saj sledi vodijo naprej v gozd ...

Ne morem reči, da je bilo tole v gozdu do Križovca ravno uživaško, pomenilo pa je možnost krožne ture

... vmes še en pogled proti Stolu

... ko presenečena stopim na zorano cesto Prihodi - Križovec

Na Križovcu zorana zavije proti Pristavi 

... moja pa po široki gazi, ki je bila utrjena od sani in lepo
 shojena proti Savskim jamam,

... s pogledi proti Golici

In ker je vsega lepega hitro konec, je široka gaz zavila proti Markljnovi planini, jaz pa sem nadaljevala po bolj ali manj ozki in globoki gazi ob Črnem potoku navzdol skozi Savske jame. Izjemno mrzlo je na tem delu poti, ker sonce le za kratek čas posije v grapo, prav zaradi tega Črni potok kaže še povsem zimsko podobo. Pozabila sem na mraz in ni bilo mar po kakšni poti hodim, podobe v in ob potoku so me prevzele ...

Pot se izteče na poledenelo sankaško progo, kjer se je nedavno odvijalo Evropsko prvenstvo sankačev na naravnih progah. Nekoliko po njej, še več ob njej, na koncu prispem na Planino pod Golico. Še nekaj asfalta skozi vas in krog je bil sklenjen, dan pa čudovito popestren.