Po robovih nad Krmo

En delček grebena, ki na vzhodu oklepa dolino Krme, je že dalj časa čakal na vrsto. Med Malim Draškim vrhom in Lipanskim vrhom, ko se greben precej zniža, se nahajajo Debeli vrh, Vrh Razora ter Mrežce. Priključila bi jim še nekoliko iz grebena pomaknjen Veliki Selišnik in tura se mi je zdela prav imenitna in tudi času primerna. Ker pa je motiti se precej človeško, neupoštevanje nekaterih gorniških pravil pa kaznivo, je bila kazen pravična in tudi vzgojna. O posledicah v nadaljevanju, najprej pa o čudovitih razgledih z robov nad Krmo, o globokih pogledih v dno koritaste doline, o macesnih in viharnikih, redko videnih živalih ...

Takole v dolino Krme prepadajo velikani

Triglav, preden so ga ovili oblaki

Nad zatrepom doline Krme

Vedno v senci očaka Rjavina, ki ...

... svoj greben pošilja čez Luknjo peč in Dimnike proti Macesnovcu

Do teh čudovitih razgledov na drugi strani doline se je bilo potrebno danes nekoliko potruditi. Snega na poti je bilo nepričakovano veliko in prediral se je globoko, globoko. "Nekaj bo potrebno žrtvovati, ker sicer danes ne pridem do Blejske koče na Lipanci." Odločim se za brezpotni in v zimskih razmerah najzahtevnejši cilj od mojih današnjih načrtovanih, kar se izkaže za pravilno, saj je bilo napredovanje zaradi snega res upočasnjeno. Pot do Plesišča je bila poznana in dovolj strma, da so odvečna oblačila kmalu romala v nahrbtnik. Od tod dalje pa z vsakim korakom lepša. Med macesni in viharniki, ki jih je življenje skrotovičilo, skozi temnozeleno rušje, ob bežnem srečanju z gamsom in plašnim parom belk. Vseskozi s pogledi na vrhove, ki jih bom danes obiskala, ali pa sem pri njih v gosteh že bila.

Na Plesišču pod Viševnikom

On me ni opazil, jaz njega zadnji hip

Najprej ona,

on za njo,

ona mu uide,

on vztraja,

ona se odloči počakati

Pogled na moje današnje vrhove, levi bo moral še počakati

Mali Draški vrh 

Viševnik

Veliki Selišnik

Še ena skupinska

Povabilo na vrh 

Vrh Debelega vrha z imenitnim ozadjem

Pogled z vrha Debelega vrha naprej po grebenu z Debelo pečjo v ozadju 

... in sneženimi Mrežcami spredaj 

Po grebenu nazaj

V zeleno Krmo je posijalo sonce. V ozadju greben Karavank od Kepe do Kleka.

Preden končam pa ponovno h kazni. Ono pravilo, da se na zimsko turo ne gre, če pot ni pred tem že prehojena v kopnem, sem prekršila nenamerno. Večina markacij je bila pod snegom, zato sem imela kar nekaj problemov z orientacijo, posledično pa je bilo tudi prediranje snega in celo padanje v snežne luknje precej globoko. In, ko ima hudič mlade, jih ima več naenkrat; za nameček sem namreč zgrešila tudi že prehojeno pot z Mrežc do Blejske koče ter za spust do koče potrebovala dvojni odmerek predvidenega časa, zopet v snegu in na koncu lomastenje v strmem gozdu ...

Nauk iz te zgodbe je jasen, bistveno bolj pomembno pa je, da kljub zapletom, želja po hoji v gore vedno gori, včasih plamenček nekoliko pojenja, nikoli pa ne ugasne. Tudi tokrat je bilo lepo.

Nekoliko zaspan je bil snemalnik zjutraj, zbudil se je šele na Kačjem robu