Zagorelec

Zagorelec in Šmihelovec sta bila včeraj v načrtu, a izteklo se je drugače. Ni mi šlo od nog kot bi si želela in do planine Zapotok sem porabila poldrugo uro časa z vsemogočimi izgovori za ustavljanje. Počivam, žeja me, vmes jem Lindtovo pregrešno drago čokolado, zebe me, razmišljam o vzrokih za slabo počutje; od premalo spanja do preveč ovinkov čez Vršič, ali utrujenost od štirih tur v osmih dneh, ali sem pojedla vsa zdravila, kaj sem včeraj jedla ali počela narobe? Odgovora ne najdem, vlečem se dalje in prav nič nisem vesela svoje klaverne podobe. Planina je že obsijana s soncem, spet počitek, na soncu se ogrejem, spet pijem in sklenem nadaljevati vsaj do križišča obeh poti na Bavški Grintavec. In je šlo, ne kot po navadi, pa vendarle. Pri prečenju melišča, kmalu za omenjenim križiščem, začnem oprezati za možicem, ki bi me povedel navzdol proti že od daleč vidni stezici na drugi strani grape. Zaman, zato se na primernem mestu spustim navzdol, ujamem stezico, ki me pripelje na preval Čez Lužo, od tod nova stezica, ki pripelje na z gruščem in balvančki obrobljeno travnato ravnico pod grebenom in ki kar vabi, da bi se človek brez slabe vesti ulegel, strmel v modro nebo ali bele pečine Šmihelovca in Bavškega Grintovca. "To razkošje si privoščim ob sestopu" si rečem in nadaljujem najprej do sedelca in potem med številnimi planikami po res lahkem grebenu na vrh Zagorelca. Že med vzponom s prevala predvidim dva možna  pristopa na vrh Šmihelovca, oba sta precej strma, eden bolj gruščnat, drugi travnat, za nobenega nisem prepričana, da je pravi. Na vrhu Zagorelca pa se dokončno odločim, da je tale vrh za moj današnji potencial energije, več kot dovolj.
Na njem se zadržim dooolgo, v dolino sestopim šele, ko tudi na sosednjem vrhu poneha vriskanje, in ko sončni žarki ne sežejo več v Zadnjo Trento.

Današnji cilj Šmihelovec na levi in Zagorelec na desni strani

Na križišču

Dvoglavi Šmihelovec in travnata ravnica

... s stolom ali mizo, morda ležalnikom

Dva pristopa, tale je travnat

...in ta gruščnat

Docela lahek vršni greben je bil poln rož

Pogled z vrha v dolino Bavšice, proti Bovcu in kaninskim goram

Loška stena, pred njo greben Pihavcev, med njima skrita idilična Bala, spredaj Jelenk in Skutnik,

... za njima Zadnji Pelc in čisto zadaj Mangart

Greben Mojstrovk in Vršič

Onstran Vršiča bogatija od Prisojnika do Triglava, pod grebenom , ki deli Trento, pa se stiska  Zadnja Trenta

Med Triglavom in Lepim Špičjem, spredaj Zapotoški vrh in Srebrnjak

Proti jugu je širši pogled zastiral Bavški Grintavec