Na Palec in Zelenjak iz doline Završnice

Moj najljubši pristop do karavanških vrhov zahodno od Ljubelja pa vse do Stola, je po dolini Završnice čez Smokuško planino oziroma Zelenico. Tako je bilo tudi danes, ko sem se po več letih odpravila na Palec in Zelenjak. Ja, ja, leta naredijo svoje; možic, ki nakazuje potko v Suho ruševje stoji nezgrešljiv na odcepu, včasih so ga podirali, rušje je seveda zraslo, v gornjem delu je za čuda zelo na široko izsekano, jaz sem se postarala, samo gore ostajajo nespremenjene, le oblačila si menjajo glede na čas v letu, da so nam obiskovalcem še bolj dopadljive.

Smokuška planina

Zeleno-bela obroba cvetočim travnikom

Jutranji pogledi na Smokuški planini so obetali tudi vremensko idealen dan. Ni bilo čisto tako, bilo pa je samotno, ker tudi živine še ni na paši, tihotno, le veter je občasno privzdignil svoj glas in bilo je cvetoče, cvetoče. Najprej živo pisani travniki vse do Zelenice, sledile so cvetoče oaze med rušjem in na koncu drobne cvetke na dva tisoč metrih. Ne, hiteti se po takih potkah ne da, obstati je treba, se teh lepot naužiti in jih znati shraniti v tisti predal, ki ga odpremo v turobnih deževnih dneh.

Saj se nikakor ne morem odločiti kako naj jih razvrstim in katere naj izpustim in jim naredim krivico. Naj gre tokrat nekoliko po barvah; od prevladujoče rumene preidem na belo

 preidem v rožnate in lila odtenke, teh je seveda največ,

in na koncu še v modre. Nekatere so smo bahavo lepe, druge neizmerno lepo dišijo, številne med njimi so zdravilne, tisto najlepšo prihranim za konec.

Od vsega lepega prevzeta sem šele na vrhu Palca ugotovila, da daljnih razgledi tokrat ne bo, še bližnji so postali bolj oblačni. Naj
prej pa pogled na moja dva današnja vrhova

Palec

Palec, zadaj greben Košute

Zelenjak med Vrtačo in Palcem

Pogled na Zelenjak s poti na Palec

Vrtača in Zelenjak

Vsi trije skupaj z grebenom Na Možeh obkrožajo krnico Suho rušje, mimogrede sem izvedela, da ji domačini rečejo kar Sušruš, ki se na jugo izteka na Zelenico. V ozadju podoba Begunjščice, ki jo kaže v krnico.

 Na Zelenjaku sta dva vrha z dvema vpisnima knjigama, od katerih je tista druga zelooo drugačna. Pogled s severnega vrha na križ, knjiga in utrinek z Žleba, to je sedla med Palcem in Zelenjakom.

Nazaj grede še obisk izvira Završnice, ki s svojimi pritoki nabere toliko vode, da so ga pred natanko sto leti zajezili zaradi potrebe akumulacije vode za prvo slovensko hidroelektrarno.