Prvi obisk Krških Alp, nemško Gurktaler Alpen

Krške Alpe na avstrijskem Koroškem so dobile ime po reki Krki, nemško Gurk, ki izvira v osrčju gorstva, južno pod prelazom Turracher Hoehe in ki gorstvo tudi deli na vzhodni in zahodni del. Najzahodnejše in hkrati najvišje gorovje  Krških Alp so Nockberge. Zanj so značilni obli in travnati vrhovi, področje pa spada v istoimenski biosferni rezervat. Poleg obsežnih smrekovih gozdov se tod razprostira gozd posebne vrste belega bora Cemprin, ponašajo se z nahajališči zdravilne špajke in  ponovno so naselili svizca.
Reka Krka, ki je s svojimi 120 km dolžine, druga najdaljša reka Koroške pa ima tudi žalosten pridih; skupaj z Jezernico je pred skoraj sto leti tvorila mejo med conama A in B ob zloglasnem koroškem plebiscitu po katerem je bila Slovenija  nepopravljivo opeharjena, koroški Slovenci pa med seboj razdeljeni in zaznamovani z usodo bivanja  v tuji državi.

Čez ta lep košček dežele smo danes potovali Vandrovci vse do zgoraj omenjenega prelaza in se od tod podali na 2334 m visok Rinsennock; po severni poti gor in po južni navzdol. Nad potjo in razgledi smo bili navdušeni, ob povratku pa smo se podali še na pot okrog dveh od treh jezer in tako od blizu spoznali pestrost turistične ponudbe, ki skupaj s kmetijstvom predstavlja najpomembnejšo gospodarsko dejavnost teh visoko ležečih krajev.

Pogledi, razgledi in celo nekatere rožice so bili prvič videni. Smučarski navdušenci  so nas seznanili z zimskim utripom, ki slovi po prostranosti in urejenosti. Lepo.

Na mehkih travah na vrhu, ki se razkošno razteza v smeri sever - jug, smo udobno sedeli in občudovali vrhove okrog našega, žal so bili pogledi proti Julijcem tokrat zastrti. Nič ne de, zagotovo se sem še vrnemo.

Že sam turistično zgledno urejen prelaz ponudi svojevrstno gorsko doživetje tudi obiskovalcem brez gorniških ambicij saj cesta pripelje skoraj 1800 m visoko.