V četrtek, ko naj bi po daljšem obdobju nestabilnega vremena končno dočakali prvi sončni dan, smo se Vandrovci napotili čez Vitranc na Ciprnik. Naredil se je res krasen sončen dan, vendar šele po dvanajsti uri, ko smo mi imeli turo že v žepu. Prikrajšani smo bili za izjemno lepe poglede na grebene in na doline, ki jih sicer ponuja ta imeniten razglednik, ne pa tudi za dobro razpoloženje na celotni poti in veselje na vrhu, kamor smo prispeli v res precej gosti megli. Po razglede se zagotovo odpravimo še enkrat, si obljubimo ob zaključku ture Pri Aljažu, ko so se pogovori že vrteli o prihajajočih četrtkih, ko bodo ture postajale vedno bolj jesenske.
Ta zadnji so danes ta prve videli le, ko smo se ustavili. Za hip se nam je nekoliko odkrila Kranjska Gora, vrhovi so vseskozi ostali skriti ...
Ne, ni še ivja, le kapljice so.
Povzpeli smo se od jezera Jasna, vračali pa smo se v Planico. Pot od jezera je markirana, kar je bila za mene novost, dol grede pa ni šlo brez nekoliko plezanja čez posledice žledoloma.
Ob spustu proti Planici uzremo onstran doline tudi nekaj modrine ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar