Narcise in zasnežena Golica

Mnogi ste me spraševali kako je z narcisami in novozapadlim snegom. Šla sem pogledat; ponekod so od snega nekoliko poležene, tiste prve so že odcvetele, predvsem jih je pa povsod precej manj kot lansko leto. Golica je pobeljena precej nizko, kakršno koli napovedovanje glede cvetenja narcis na njenih pobočjih je tvegano in se mu bom zato raje izognila. Vreme za fotografiranje ni bilo najlepše, nekaj pogledov pa sem vseeno prinesla v dolino - naj bodo tudi vam v veselje.

Dodaj napis

Mežakla od Zakopa do Jerebikovca

Tako kot sem predvčerajšnjim v predhodnem blogu napovedala, se je zgodba z odkrivanjem Mežakle proti zahodu danes nadaljevala. Vreme sicer ni bilo ugodno, vendar se priložnost dveh avtomobilov le redko ponudi in takšni ponudbi se nikakor nisem želela odpovedati,  predvsem, ker me je mikavno popotovanju z Jesenic v Mojstrano visoko nad dolinama Save in Radovne, že nekaj časa vznemirjalo.

Začnem kjer sem v ponedeljek končala in po znani poti kar hitro pridem do Zakopa. Nadaljevanje ob severnem robu planote proti zahodu me je pripeljalo do gozdne ceste, ki sem ji sledila, čeprav nisem bila prepričana o pravilnosti odločitve. Kar nekajkrat sem bila v dilemi glede poti, v pomoč mi je bil le zemljevid, resno zašla sem le dvakrat. Pot je samotna, gozdovi se razprejo le redko in le toliko, da je moč videti kakšen vrh onstran Save ali nad Krmo. Tudi oznaka, da se gibam v območju medveda, je prispevala k povečanju adrenalina, številna podrta drevesa pa so mestoma ponudila akrobatsko zabavo, ponekod pa resno oviro na poti, še posebno med Petelinom in Jerebikovcem. Na celotnem območju ni nikakršnih oznak in zato sem se tablice pod vrhom Jerebikovca, ki me je povabila na njegov vrh, zelo razveselila. Strmo pot z vrha v skoraj 900 m nižje ležečo Mojstrano sem poznala, na vrhu sem si vzela čas za dolg počitek, napetost je popustila in poleg okrepčila se je močno prilegla tudi še vroča in dišeča kava iz termo steklenice.

En lep, vznemirljiv in nekoliko drugačen dan je za mano. Odkrila in spoznala sem nov kotiček naše lepe Slovenije, zaključila sem zgodbo in že razmišljam o novi in tudi o tem, koliko lepega mi je podarjeno.

Pot...

Cilj

Le medo in jaz smeva tukaj hoditi

Pomlad ob poti

Poleg gozda zastira poglede tudi oblačnost.
Pogled na vrhove nad Krmo 

Dovška Baba ujeta med vejami

Mežakla od Kočne do Zakopa

Že nekaj mesecev nisem šla na Mežaklo,  razgledi z vzhodnega dela te obsežne planote pa samo potrjujejo pravilnost moje današnje odločitve. Še nekaj je bilo imenitno; prijateljica Darinka me je zapeljala do Kočne in tako je bilo popotovanje mimo hudobne Poljanske Babe čez planino Obranco in naprej na Planski vrh ter mimo Škrbine do Zakopa, en sam užitek. Pri spustu od Zakopa je  malo pojamralo moje koleno, ki je bilo nato doma deležno posebne nege in se je nekoliko potolažilo. Jutri ima počivanje, v sredo pa se bo zgodba nadaljevala proti zahodu planote.

Prvih lepih pogledov sem se razveselila že na poseki, ki je le tri četrt ure nad izhodiščem, resda kar strmega začetnega vzpona. Na planini Obranci vse hiti rasti, zelenih odtenkov je nešteto, rožice čudovitih barv se nastavljajo majskemu sončku, sem ter tja veter močneje zapiha, a le toliko, da komaj rojeni listki na drevesih zatrepetajo. Ob oglašanju kukavice se povzpnem do klopce; tam je prva izbira Bled z jezerom, pogled nato preko gozdov sosednjih planot spleza na vrh Slovenije, z njega pa čez vrhove, ki obkrožajo Kriške pode, na Škrlatico, ki se dviga nad svojo imenitno soseščino.

Pogled na Stolov greben s poseke pod južnim robom
 Mežakle

Prihod na planino Obranco

Spominsko obeležje na planini

Tanajvišji pod oblakom

... še približan

... in druga najvišja v Sloveniji - Škrlatica

Planino sem zapustila pri pastirski koči in nadaljevala v smeri Planskega vrha, tokrat ne mimo Snežne jame, zato pa med številnimi podrtimi drevesi, ki so kljub svoji mogočnosti podlegla letošnji ledeni ujmi.

Pogled nazaj proti robu planine Obrance

Pot

Pogled s poseke na poti

Pot vodi mimo naravnega mostu

... in gams pod mostom ob neki drugi priložnosti

Ob poti še en pomnik na čase, ki žal še danes
 delijo Slovence

Na planini Zakop bo začetek nadaljevanja naslednjič

Za danes le še pogledi proti severu: Od Kepe do Golice,

... čez Struško na Vajnež,

... in naprej na Stol. V trikotnih pečinah med zelenjem
se skriva Bivak na Stebrasti skali

Še približan. Ni lahko priti do njega.

Še ena mojstrska, ki jo je ustvaril Google