sobota, 28. februar 2015

Ušesa Istre - Kraški rob II

Pred desetletji, ko smo se na poti proti istrskemu soncu in morju, gnetli v kolonah razgrete pločevine in se po polžje pomikali čez mejni prehod Sočerga, ki je veljal še za najmanj obremenjenega in so nekateri glasno negodovali nad počasnim delovanjem "organov", sem običajno otrokoma na zadnjem sedežu razlagala tisto o potrpežljivosti in strpnosti ter nesmiselnosti razburjanja v smislu, tako pač je in nič se ne da spremeniti. Običajno sem ju potolažila , da smo prevozili že skoraj dvesto km in da morje res ni več daleč ...

Takrat nisem vedela, da se le streljaj nad cesto, skoraj vzporedno z njo, razprostira planotast Kraški rob, imenovan tudi Bržanija ali preprosto Breg, ki tudi predstavlja mejo; podnebno, geološko in geomorfološko. Prav predel Velega Badina nad Sočergo s spodmoli, ki jim je ljudska domišljija nadela ime "Ušesa Istre", skupaj z naravnim mostom in 40 m dolgo podzemno jamo, nedvomno sodi  med velike  naravne znamenitosti, ne le Kraškega robu, temveč cele Slovenije.  Spodmoli so nastali zaradi preperevanja kamnine in kemičnega delovanja vode in trije po velikosti in globini izstopajo, največji je širok 90 m, najvišji strop dosega 17 m. Debelina kamnitega loka nad mostom doseže 1,5 m, sam lok je širok okrog 6 m .

















Čeprav kraška krajina velja za pusto in negostoljubno, kljub temu nudi življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam,  tudi endemitom. Pod vplivom sredozemskega podnebja tukaj rastejo rastline, ki jih drugje v Sloveniji ni, območje pa predstavlja gnezdišče redkih vrst ptic. Danes so se oglašale le posamično, smo pa kljub zgodnjemu času naletele na modrasa. Nekatere, tako živalske kakor rastlinske vrste, sodijo tudi med ogrožene.









Ostanki zidov, cerkva, stolpov, raznih utrdb, starih poti itd., izpričujejo, da je bilo območje Kraškega robu naseljeno že zelo zgodaj. Med danes videnimi zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki sta vsekakor cerkvici Sv. Kvirika nad Sočergo in Sv. Trojice v Hrastovljah. Pri prvi gre za pokopališko cerkev iz 11. stoletja in se ji ob obisku spodmolov ne da izogniti, če je že ne izberemo kar za izhodišče. Obisk druge pa se ne sme izpustiti, če od daleč pridemo v te kraje. Je mlajša od prve - iz leta 1490, je pa zaradi najobsežnejšega ohranjenega srednjeveškega slikarskega kompleksa na Slovenskem, bistveno bolj poznana. Poleg znamenitega Mrtvaškega plesa  tudi prizori Stare zaveze in številne freske iz življenja svetnikov ter vsakdanji prizori iz posvetnega življenja.







Ob povratku se nam je lepo ponudil še pogled na Podpeč in beneški obrambni stolp iz 15. stoletja nad njo. Polne nepozabnih vtisov smo se odpravile domov. Vesele smo bile, da smo se po dolgem času zopet srečale in si ustvarile res lep dan, ki je bil tokrat manj gorniški kot sicer, a zato nič manj navdušujoč.









ponedeljek, 16. februar 2015

Le kaj se vidi,

... ko se nikamor ne vidi?  Največ barvnih odtenkov celotnega dne je bilo ujetih prav na vrhu. Ker so bili razgledi tako imenitni, ni težko uganiti, da gre za  najvzhodnejši dvatisočak Julijskih Alp - Debelo peč (2014m).