Prikaz objav z oznako Kraški rob. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Kraški rob. Pokaži vse objave

sobota, 28. februar 2015

Ušesa Istre - Kraški rob II

Pred desetletji, ko smo se na poti proti istrskemu soncu in morju, gnetli v kolonah razgrete pločevine in se po polžje pomikali čez mejni prehod Sočerga, ki je veljal še za najmanj obremenjenega in so nekateri glasno negodovali nad počasnim delovanjem "organov", sem običajno otrokoma na zadnjem sedežu razlagala tisto o potrpežljivosti in strpnosti ter nesmiselnosti razburjanja v smislu, tako pač je in nič se ne da spremeniti. Običajno sem ju potolažila , da smo prevozili že skoraj dvesto km in da morje res ni več daleč ...

Takrat nisem vedela, da se le streljaj nad cesto, skoraj vzporedno z njo, razprostira planotast Kraški rob, imenovan tudi Bržanija ali preprosto Breg, ki tudi predstavlja mejo; podnebno, geološko in geomorfološko. Prav predel Velega Badina nad Sočergo s spodmoli, ki jim je ljudska domišljija nadela ime "Ušesa Istre", skupaj z naravnim mostom in 40 m dolgo podzemno jamo, nedvomno sodi  med velike  naravne znamenitosti, ne le Kraškega robu, temveč cele Slovenije.  Spodmoli so nastali zaradi preperevanja kamnine in kemičnega delovanja vode in trije po velikosti in globini izstopajo, največji je širok 90 m, najvišji strop dosega 17 m. Debelina kamnitega loka nad mostom doseže 1,5 m, sam lok je širok okrog 6 m .

















Čeprav kraška krajina velja za pusto in negostoljubno, kljub temu nudi življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam,  tudi endemitom. Pod vplivom sredozemskega podnebja tukaj rastejo rastline, ki jih drugje v Sloveniji ni, območje pa predstavlja gnezdišče redkih vrst ptic. Danes so se oglašale le posamično, smo pa kljub zgodnjemu času naletele na modrasa. Nekatere, tako živalske kakor rastlinske vrste, sodijo tudi med ogrožene.









Ostanki zidov, cerkva, stolpov, raznih utrdb, starih poti itd., izpričujejo, da je bilo območje Kraškega robu naseljeno že zelo zgodaj. Med danes videnimi zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki sta vsekakor cerkvici Sv. Kvirika nad Sočergo in Sv. Trojice v Hrastovljah. Pri prvi gre za pokopališko cerkev iz 11. stoletja in se ji ob obisku spodmolov ne da izogniti, če je že ne izberemo kar za izhodišče. Obisk druge pa se ne sme izpustiti, če od daleč pridemo v te kraje. Je mlajša od prve - iz leta 1490, je pa zaradi najobsežnejšega ohranjenega srednjeveškega slikarskega kompleksa na Slovenskem, bistveno bolj poznana. Poleg znamenitega Mrtvaškega plesa  tudi prizori Stare zaveze in številne freske iz življenja svetnikov ter vsakdanji prizori iz posvetnega življenja.







Ob povratku se nam je lepo ponudil še pogled na Podpeč in beneški obrambni stolp iz 15. stoletja nad njo. Polne nepozabnih vtisov smo se odpravile domov. Vesele smo bile, da smo se po dolgem času zopet srečale in si ustvarile res lep dan, ki je bil tokrat manj gorniški kot sicer, a zato nič manj navdušujoč.









četrtek, 12. februar 2015

Ščepec nečesa posebnega, Kraški rob I

Posebna pokrajina, ki deli celinsko Slovenijo od njene obale, se imenuje Kraški rob. Široka je med 2,5 km in 5,0 km, v dolžino pa na slovenskem ozemlju meri manj kot 20 km. Proti Italiji se nadaljuje do doline Glinščice, na Hrvaško pa se razteza do Učke. Razprostira se na nadmorski višini od 200 m do 600m. Gre za skalnat svet, čigar ostenja ponekod presegajo sto metrov in pogosto prepadajo zelo navpično. S svojim strmim robom, obogatenim s številnimi kraškimi pojavi, ločuje tudi celinsko in mediteransko podnebje, kar ga bogati s floro in favno obeh pokrajin, ki jih razdeljuje.

Zgodovinska pomembnost meje, ki je tod potekala  med Benečani in Habsburžani, je izražena v ostankih utrdb in gradov, pomembno vlogo je ta pokrajina odigrala tudi že v bojih s Turki. Skozi zgodovino in vse do današnjih dni pa je predstavljala izziv graditeljem prometnih poti; številni klanci in ovinki, obvozi in predori ter viadukti pri gradnji cest in železnice, še dandanes vznemirjajo tudi sodobne gradbene strokovnjake.

Podeželski avtohtoni način gradnje objektov, ki je bil tako kot povsod, prilagojen naravnim danostim, je v preteklosti na svoj način zaznamoval življenje takratnega človeka. Sodobni človek se je odločil, da bo vsaj del dediščine ohranil za potomce in zato so posamična naselja na območju zaščitena in razglašena za kulturne spomenike.

Kraški rob, od koder pogledi sežejo do morja, se vznemirijo na ostrinah peči ali spočijejo na temnozelenih gmajnah, je nedvomno vreden obiska. Ne le enega. Vandrovci smo danes naredili prvega, čisto zagotovo pa ne zadnjega. En čisto majčken delček lepot na poti od Črnega Kala do Podpeči smo odkrili...

Na Kraškem robu
Okrog pečin se ovija železna cesta

Dobesedno na robu gledamo  
... v naselje Podpeč. Ime je dobilo po 
... prastarem stolpu, ki je podoben peči

Slavnik
Življenje na kraški gmajni 

Cerkev Marije Snežne je s te strani komaj opazna

Proti Slavniku
Proti Tinjanu
Proti Tržaškemu zalivu
Črni Kal
Proti Kopru
Ostanki gradu nad Črnim Kalom
Pogled z gradu proti Tržaškemu zalivu
Proti Tinjanu 



Nad robom
... in železniški tir pod robom. Za drugi tir žal ni prostora.
Vlak na poti v Luko Koper




Tukaj bo zrasla zdrava hrana 
Številne so nenaseljene
Opomin
Skupina sliši na ime Vandrovci, avtobus pa Vandrov'c