Veliki vrh v grebenu Košute

Obiskovanje posameznih vrhov v grebenu Košute je vedno hvaležno - najsi bo pozimi ali v kopnih razmerah. Tudi prečenje celotnega ali dela grebena predstavlja polno mero užitkov in razgledov, ki segajo daleč, daleč. Kar se razgledov tiče, je pohodnik bogato poplačan za razmeroma strmo pot že na planini Kofce, ali kateri drugi planini, ki jih Košuta pestuje v svojem naročju. Danes smo se zbrali v nekoliko številčnejši družbi in se čez Kofce podali na najzahodnejši dvatisočak v grebenu - na Veliki vrh.

Razgledom s Kofc se med potjo in na vrhu pridružijo novi. Nekaj rožic je tudi višje gori, predvsem pa smo si morali prostor na vrhu zagotoviti s pogajanjem s tamkajšnjimi trenutnimi prebivalkami, in  pogajanja so bila dokaj trda. Vračanje v zgodnjih popoldanskih urah je bilo prevroče za začetek junija in zares smo se ohladili šele ob obisku slikovite Dovžanove soteske.

Tile dve panorami pa je naknadno prispeval Google.

Pomlad v senožetih obrobljena s snegom

Po zadnje poglede na letošnje narcise sem se odpravila na Španov vrh.  Doživela sem pomlad v razcvetu, ki si je za ozadje izbrala zimo.

Zima v Martuljku, pomlad na Španovem vrhu

V belo odet je seveda še tudi Očak

Tukaj so si ga narcise in pogačice
izbrale za ozadje

Cvetoči vrt pred Klekom in Hruškim vrhom

... in pogačice pred Golico

Na Stolovem grebenu samo še bele zaplate 

Sneženo in cvetoče

Najmogočnejša soteska v Karavankah - Čepa

se nahaja na senčni strani starodavnega prelaza Ljubelj. Stisnjena je med Grlovec in Žingarico, po njenih ožinah, pogosto med domala navpičnimi stenami, mestoma strašljivo globoko, teče Borovnica, ki se ji pod Sopotnico od zahoda pridruži Žabnica. Verjetno, da niti promil potnikov, ki potujejo po ljubeljski cesti ne ve, da se v njeni neposredni bližini skrivata slapova Sp. in Zg. Sopotniški Šum, ki skupaj z naravnim oknom predstavljata osrednji del soteske Čepa, prav kakor tudi večina zagotovo ne ve, da je Predor Ljubelj (1069m) najnižji prelaz v Karavankah, oziroma da je bil v svojem času stari cestni prelaz čez Ljubelj (1369m), najstrmejši cestni prelaz v Alpah nasploh.

Pogled na spodnji slap pod "Hudičevim mostom  

Nad Sp. Sopotniškim Šumom se za skalo skriva

... 26 m visok Zg. Sopotniški Šum

Pogled na zgornji slap skozi naravno okno

Kakor, da bi bila reko sposobna umiriti le narava sama. Ujeta v objem navpičnih skal je vsa krotka, le bučanje njene silne moči odmeva od skal.

Ko vsa razpenjena buči mimo balvanov ali v besu hrumi čez skalovje, je ni sile, ki bi jo zaustavila.

Človek se je moral zadovoljiti, da je s pomočjo tehnike na ogled postavil čudo, moč in lepoto narave.

In ko se njena pot razširi, bučanje nekoliko potihne, mogočne stene in skale zamenjajo s soncem obsijane krošnje, se, kot bi postala utrujena, upočasni in umiri, na trenutke celo skrije, postane docela tiha in krotka, njeno razpenjeno belino zamenjajo številni odtenki modre in zelene barve, po brežinah pa zacveti.