Španov vrh

Nekaj utrinkov z jutranjega obiska Španovega vrha. V vseh letnih časih je privlačen, potrpežljivo čaka, da se nanj povzpnemo, kadar ni časa ali vreme ne dopušča za kam višje. Seveda je najlepši, ko je ves pobeljen z narcisami, v gozdovih okrog vrha se skrivajo gobarski zakladi in ves dišeč je v času poletne košnje. Zimsko veselje ponuja smučarjem, pohodnikom pa jo zna zagosti, da po poledenelem pobočju ne gre brez derez. No, danes se na njegovih pobočjih ni dogajalo nič posebnega, ponudil pa je čudovite poglede ...

Nič ne gori, sonce prebuja zaspane Jesenice

Po prihodu iz gozda

Pogled nazaj 

Od tukaj se že vidi vrh Španovega vrha,

... pa Klek in Hruški vrh tudi, da ne govorim o najlepših, ki  

... jih nekoliko približam; Škrlatica je najvišja v ogrlici od Dolkove do Kukove špice,
čisto zadaj desno se skriva še ena špica, Špik.

Med Stenarjem in Razorjem je Križ

Lepo je biti sosed 

Na sedelcu pod vrhom pogled uide proti vzhodu; greben Belščice in Stola

Golico najbolj zebe 

Na sredini med obema je sedlo Rožca

Pogled na vse prej naštete z vrha. Pred njimi Mežakla, desno "narcisni" rovti 

Nad Pokljuko je najvišja Debela peč, levo od nje Viševnik, daleč zadaj za Jelovico
pa že spodnje Bohinjske gore 

Ene hiške propadajo,

... v tej je toplo, ker kurijo. Saj morajo, ko pa je čisto zimsko. 

Po pobočjih, kjer se sonce upre, sneg hitro skopni,

... v gozdu pač ne.

Pri Barbarini kapelici na Rudni poti že vse kopno 

Sv. Barbara - zavetnica rudarjev

Ob povratku nič več ne žari, tudi modrega neba tukaj nimajo, je pa potrebno
le nekaj minut, da mesto zapustiš in z asfalta stopiš na potko, ki pelje v naravo.