M. Bivera in M. Clapsavon

Ko smo lansko leto parkirali v vasi Sauris, je takoj pritegnila moj pogled. In bolj ko smo se s parkirišča dvigali nad vas v smeri vrha M. Pieltinisa, bolj je bila vabljiva. Takrat še nisem vedela kako ji je ime in kakšna pot ter od kod pripelje na njen vrh...

Pri letošnjem planiranju karnijskih podvigov je dobila svoje mesto. Pravzaprav gre za dva vrha, na katera se je moč povzpeti z istega sedla; skalnato M. Bivero in bolj travnati M. Clapsavon. In da se je na njiju potrebno povzpeti v kar se da lepem vremenu, ker da je užitkarskih razgledov na vse strani neba na pretek, še dobim v poduk. In res določimo najlepši dan med našimi karnijskimi potepanji, ko naj bi sonce sijalo cel dan in je bila odsotnost neviht sto odstotna. Jutro na planini Razzo je bilo natanko takšno; posamezni oblački na globoko modrem nebu so le polepšali poglede na gore okrog planine...

Po nekaj minutni hoji od koče na planini se od Brentonijev in Terz poslovimo in za ovinkom pozdravimo naš današnji cilj. Spotoma pokuk na desno proti še neznanim goram in na levo proti planini Mediana in kar hitro smo na planini Chiansaveit, ki leži v naročju obeh lepotcev.

Ne hitimo, časa imamo dovolj, prisotna pa je tudi že utrujenost, saj gremo skoraj vsak dan na turo že enajst dni zapored. Počivamo le, če vreme res ne dopušča. Celo tako zagnane smo, da se odpeljemo izven pokrajine Beluno, kadar je drugje vreme manj mokro. Na tak način smo bile med drugim v gosteh na vrhu Amariane, ki jo je tako lepo videti na poti proti Tolmezzu. Na planini Chiansaveit za pristop izberemo levo pot, ki nad planino nekaj časa poteka skozi gozd in zato sprva sploh ne opazimo, kako se je modrina začela mešati s sivino. Nič nam ni jasno od kod kar naenkrat toliko oblakov in seveda upamo, da je vse skupaj le prehodno. Pri vzponu čez melišče nas že ujamejo prve megle.

Na sedlu se srečamo s slovenskima pohodnikoma, s katerima smo se videli že na izhodišču. Drug drugemu potarnamo o razočaranju nad nenadno spremembo vremena in se v upanju, da se pa vendarle zopet pokaže sonce, razidemo. Onadva proti Clapsavonu, me proti Biveri, vsak po svoji megli.

Na vrhu Bivere se ne zadržujemo.

Tik pred sedlom,

... in takoj se zaženemo po grebenu na nasprotni strani - proti Clapsavonu

Za takšno planiko

... se pa že splača potruditi

Skalnat greben prekinjajo travnati vložki z veliko rožicami. Murke so nenavadno velike,
planike imajo močno kosmatene cvetove in mesnate listke

Megla je bila na vrhu pred nami

Ker upanje umre zadnje, na vrhu Clapsavona počnemo marsikaj, da bi dočakale, da bi  "Kranjkam vremena se zjasnila". Se niso, a niti nismo bile pretirano žalostne, le vsake toliko smo se ozrle za medlim sončnim žarkom, če se mu je slučajno uspelo prebiti do spodnje plasti trdovratne sivine.

V boju med soncem in mračno meglo je tokrat zmagala slednja. Ni nam pokvarila vzdušja. Dobra mera počitka z vložki razposajenosti in igrivosti so nam vsem trem dobro deli. Pot navzdol je bila strma, a je ob redkih šopkih do planine Chiansaveit hitro minila. Vlekla se nam je naprej do planine Razzo, kjer na dobrih štirih kilometrih narediš še dodatnih sto m vzpona in nič več se nam ni zdelo čudno, da se je I. Zlodej po njej raje vozil s kolesom. Ja, in na planini se je obvezno ustavil na pivu, tudi me smo se...