Ime je dobila iz staroslovanskega izraza "dobr", ki pomeni hrast. Dva soseda, ki se poganjata čez dva tisoč metrov visoko, ji odvzemata nekoliko pozornosti. Na vzhodu je to Storžič in njegova skupina, ki skupaj z njo geološko spada v KSA, od nje jo ločuje globoka dolina Mošenika. Na severu se s sedlom Prevala navezuje na Begunjščico, kar jo pogosto uvršča med Karavanke. Ni težko ugotoviti, da gre za 1634 m visoko sredogorsko Dobrčo, ki se precej strmo dviga med Tržičem in Begunjami. Obe naselji sta povezani s cesto, ki poteka ob vznožju Dobrče in ob kateri se nahajajo slikovite vasi, poznane tudi kot podgorske vasi. Iz njih čez južna pobočja proti vrhu Dobrče potekajo številne poti, kar ni presenetljivo, saj so tudi tukajšnje planine nekdaj nudile planinsko pašo in skromna zavetišča ljudem in živini.
Že z omenjenih poti, predvsem pa od koče, ki se nahaja niti dvesto metrov pod vrhom Dobrče, se ob lepem vremenu ponujajo razkošni razgledi. Sam vrh Dobrče in sosednji Šentanski vrh, ki je od prvega oddaljen le nekaj minut hoda, pa sta prav imenitna razglednika. Mene sta tokrat megla prihajajoča fronta prikrajšali za tiste najlepše poglede, vključno z onim na Blejsko jezero, a se nič ne pritožujem. Sem že bila nagrajena za kar precej strm vzpon in zagotovo bom zopet. Lep dan je bil, vzpon pa je v dobri družbi in s postankom v prijazni koči, minil hitreje kot bi sicer.
Triglavova in Martuljkova skupina sta prvi videni ...
... Čez Storžič na najvišje vrhove v KSA in vse do Raduhe in Olševe.
... Z Begunjščice čez Stol do Kepe
... In še s Šentanskega vrha na greben Košute.
