Prikaz objav z oznako podgorske vasi. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako podgorske vasi. Pokaži vse objave

torek, 1. maj 2018

Brezniške peči

Greben, ki se dviga nad vasmi pod Stolom in sliši tudi na ime Greben nad Kašarijo, ponudi prijetno pohajkovanje v stilu gori, doli in na okoli, kjer ne gre le gori in doli. Greben skromnih višin, najvišje 1122 m visoko se povzpne na Smokuškem vrhu, imenovanem tudi Vrh peči, in lepih razgledov; na gorenjska mesta in vasi ter polja med njimi na jugu od koder pogled spleza na Jelovico in dalje na Bohinjske gore ter seveda ono ljubko jezero z otočkom, v ospredju. Za njim se razkazujejo številni najvišji v kraljestvu Julijcev, po največji dolini pod njimi pa si pot utira najdaljša slovenska reka. Karavanški greben je preblizu, da bi bil viden v celoti, dominantno vlogo prevzame najbližji Stol s sosedi ... Potka je mehka in udobna, obrobljena z resjem in mahom, občasno z brinjem. Nanjo se je najbolje podati spomladi, ko resje zažari in v skalah zasvetijo prvi sončki, vendar ne prezgodaj, ker v mokrem ali celo ledenem, postane lahko nevarna, ker je mestoma kar divja. Me smo nekoliko zamudile; resa je odcvetela, avriklji pa so krasili le še severne strani skalnih odsekov, je pa bilo drugih rožic v izobilju.
















Pogled na Prešernovega sv. Marka v dolini je obudil spomin na številne može, katerih življenje in delo je povezano z vasmi pod našim današnjim grebenom. Poleg Prešerna še Čop in Jalen, pa Finžgar in Anton Janša. Prav slednji ima zasluge, da se bo čez tri tedne odvil prvi svetovni dan čebel, in sicer na rojstni datum največjega  čebelarja svojega časa, ki se je rodil 20. maja 1734 v Breznici pod Stolom. Kipe vseh petih slavnih mož je moč videti pred OŠ Žirovnica. Da je danes praznični dan, nas je spomnila prvomajska budnica, ki je iz doline segla vse do našega grebena in tudi zato je bil obisk Titove vasi v dolini Završnice nazajgrede prav priročen. Ob kavici pri Završniškem jezeru se odločimo, da gremo pogledat in povonjat  narcise v Plavški rovt, četudi nismo bile prepričane, da že cvetijo. Na naše veliko veselje smo našle poljane čudovitih cvetov in omamnih vonjav. "Kar preveč lepot za en dan in da bi jih bilo še veliko, takšnih dni namreč," smo si bile enotne ob slovesu.


















nedelja, 11. januar 2015

Dobra 1634 m visoka gora

Ime je dobila iz staroslovanskega izraza "dobr", ki pomeni hrast. Dva soseda, ki se poganjata čez dva tisoč metrov visoko, ji odvzemata nekoliko pozornosti. Na vzhodu je to Storžič in njegova skupina, ki skupaj z njo geološko spada v KSA, od nje jo ločuje  globoka dolina Mošenika. Na severu se s sedlom Prevala navezuje na Begunjščico, kar jo pogosto uvršča med Karavanke. Ni težko ugotoviti, da gre za 1634 m visoko sredogorsko Dobrčo, ki se precej strmo dviga med Tržičem in Begunjami. Obe naselji sta povezani s cesto, ki poteka ob vznožju Dobrče in ob kateri se nahajajo slikovite vasi, poznane tudi kot podgorske vasi. Iz njih  čez južna pobočja proti vrhu Dobrče potekajo številne poti, kar ni presenetljivo, saj so tudi  tukajšnje planine nekdaj nudile planinsko pašo in skromna zavetišča ljudem in živini.

Že z omenjenih poti, predvsem pa od koče, ki se nahaja niti dvesto metrov pod vrhom Dobrče, se ob lepem vremenu ponujajo razkošni razgledi. Sam vrh Dobrče in sosednji Šentanski vrh, ki je od prvega oddaljen le nekaj minut hoda, pa sta prav imenitna razglednika. Mene sta tokrat megla prihajajoča fronta prikrajšali za tiste najlepše poglede, vključno z onim na Blejsko jezero, a se nič ne pritožujem. Sem že bila nagrajena za kar precej strm vzpon in zagotovo bom zopet. Lep dan je bil, vzpon pa je v dobri družbi in s postankom v prijazni koči, minil hitreje kot bi sicer.

Triglavova in Martuljkova skupina sta prvi videni ...








 ... Čez Storžič na najvišje vrhove v KSA in vse do Raduhe in Olševe.





... Z Begunjščice čez Stol do Kepe


 




... In še s Šentanskega vrha na greben Košute.