Meglen in vetroven Kamnitnik

Pred napovedanim poslabšanjem vremena in vedoč, da kaj prida razgledov ne bova imeli, sva se odpravili na 1858 m visok Kamnitnik. Med številnimi pristopi na glavni karavanški greben v tem delu gorstva rada izberem neoznačen pristop od jezera v Javorniškem Rovtu, mimo planin Stamare in Srednica. Še v toplih letnih časih le redko srečam koga in tudi danes sta bila najina edina spremljevalca megla, na vrhu pa tudi močan veter, ki je zelo na kratko razgnal oblake, da sva nekaj pogledov le odnesli v dolino tudi na spominski kartici.

Kamni na vrhu Kamnitnika. Ob izbiranju ozadja ni bil prav nič skromen

Tukaj še razkošnejše, ozadje namreč 

Čez planino Stamare

... in planino Srednico

Tudi proti zahodu mrčasto in megleno, kljub temu lepo

Jih je preveč za naštevati

Valovi med Golico in Kepo 

Tam zadaj so še višji,

... vendar le do prihoda cunamija

Pred prihodom na vrh Kamnitnika sva razmišljali še o nadaljevanju po grebenu od Brezovega vrha proti Vajnežu in potem nazaj čez Rido na izhodišče. Izjemno močan veter, ki je valil ogromne debele bale megle, naju je odvrnil od nadaljevanja, saj je svojo orkansko moč razvil ravno, ko sva prišli na vrh.

Pred prihodom na vrh

... in na vrhu

Po videnem in doživetem sva bili precej hitro enotnega mnenja, da v eni izmed številnih vrtač, obrobljenih z rušjem, najdeva zavetje pred vetrom in si natočiva kakšno dobroto preden se po poti pristopa vrneva v dolino. Iz pokrovčkov od termo steklenic je zadišalo po kavi, iz "štamperlov" pa tisto, ki v takšnih ledenih trenutkih ogreje dušo in telo. Prav nič se nama ni mudilo in skoraj lenobno sva se vračali proti izhodišču, kjer naju je za hip celo pozdravilo sonce. 

En nepoznan Mali vrh (2017m)

Do njega vodijo poti z vseh strani, razen s severa, tudi razgleden je, pa kljub temu ne doživi ravno veliko obiska. Številni pohodniki prečijo njegova južna pobočja na poti s Stola proti Golici in obratno, le peščica njih pa s poti zavije strmo navzgor in se med cvetočimi poljanami povzpne na njegovo teme. Le malo pod vrhom naletijo na uhojeno stezo, ki po grebenu Belščice ali tik pod njim po južni strani, poteka v smeri vzhod - zahod. Danes so po grebenu lezle svilene megle, ki so precej okrnile razglede, preprečile sončnim žarkom, da bi sprostili celotno svojo energijo in bile nam v potuho, da nismo nadaljevale poti proti Vajnežu. V Rožni vrh bi ga danes lahko preimenovale tale naš vrh, toliko cvetlic, onih okrasnih in tudi zdravilnih, je bilo moč videti, slednje pa tudi nabirati, predvsem na severnih strmalih, kamor živina ne zaide.

Planike na vrhu so bile seveda najlepše med najlepšimi

... sicer pa cel vrh in pobočje barvito, dehteče, cvetoče, zdravilno

Megle so objemale vrh Malega vrha pred našim prihodom

Na greben so se valile od severnih sosedov

Ob našem prihodu na vrh - sončno

Pogled proti severovzhodu

... proti zahodu

... in na dolino Save, ki jo na drugi strani omejuje Mežakla

Nabiranje rožic za zimske čajčke 2000 m visoko

Običajno na vrhu počivamo in se razgledujemo, danes pač ne 

Kot že rečeno, smo bile namenjene na Vajnež, in sicer od Javorniškega jezera čez planini Stamare in Srednica ter vrh Kamnitnik, ki raste nekoliko izven glavnega Karavanškega grebena. Obisk Vajneža smo odložile za naslednjič in turo zaključile na Malem vrhu ter se po poti skozi slikovito in vso cvetočo krnico Rido spustile do planine Seče, nato pa skozi Medji dol nazaj na izhodišče.

Začetek in konec poti ob umetni zajezitvi potoka Javornik

Na planini Srednici, z nje pa 

... med rušjem in po cvetličnih oazah, kjer so nas
presenetile izjemno velike in številčne 

... lepotice

... najprej do 1858 m visokega Kamnitnika, z njega pa na Mali vrh

Še  pogled nazaj na naš današnji cilj

... in že se spuščamo v slikovito Rido.

Iz Ride potka pripelje na planino Sečo  

Pogled iz Ride na Golico 

Ob poti vse cvetoče in dišeče

 

Sonček se trudi skozi drevje posvetiti na enega
od izvirov Javornika

Ob njem sestopimo do izhodišča