Hruški vrh in Dovška Baba

V skupino Golice sodi del karavanškega grebena med sedli Medvedjak oziroma Seča na vzhodu in Mlinca na zahodu. V zahodnem delu skupine se najvišje, 1891 m visoko, vzpne Dovška Baba, ki je hkrati druga najvišja v skupini. Njen vzhodni sosed Hruški vrh, imenovan tudi Hrušanski ali Hruščanski, je spričo njene višine in prepoznavnosti kar nekoliko na rob odrinjen, nekateri ga uvrščajo tudi kar pod podaljšan Babin vzhodni greben.

Dominantnost Babe v tem delu je nesporna, ne le zaradi njene višine, tudi zato, ker večina markiranih poti nanjo pripelje z Dovjega, ki je po Jakobu Aljažu postalo nesmrtno, da o zgodbi, kako je Joža Čop rad na Babi poležaval in čez Luknjo v Zadnjico gledal, sploh ne govorim... 

Markiranih poti, razen grebenske, na Hruški vrh ni, po južnih pobočjih pa se prepletajo številne pastirske, lovske in še kakšne, ki popotnika z nekaj občutka za orientacijo varno pripeljejo na vrh, ki je meni prijaznejši od onega Babinega. Prostornejši je, na sever ne prepada strmo, ponaša se z nadvse primerno klopco in celo kapelico, ki so jo davno nazaj postavili v čast Sv. Izidorju, zavetniku pastirjev, kmetov in živine, novodobno pa je bojda zavetnik celo samemu internetu. Še eno posebnost ima; ko gora še nisem prepoznavala po njihovi podobi, sem si Hruški vrh zapomnila po tem, da ima edini v skupini, tik pod vrhom, čisto prava melišča.

Prostrana južna pobočja obeh nudijo planinsko pašo, ki sega vse do grebena, prav v predelu Hruškega vrha pa se kakor ogromen kotel začne pahljačasto raztezati tudi na sever, proti Koprivnjaku. V številnih manjših grapah, ki so prav tako značilnost skupine, je moč naleteti na manjši trop gamsov ali pa pregnati plašnega ruševca. 

Južna podoba Hruškega vrha

Obširna pašna planjava na pobočju Dovške Babe

Začetek poti na Rogarjevem rovtu

Ko pot prvič pripelje iz gozda, se pokaže gizdavi Klek in gola Golica

Pogled na Hruški vrh s pašnikov na Hruški (Hruščanski) planini

Ob poti

Na poti

Pogled z vrhnjega dela pobočja navzdol na planino

... in na bogatijo nad Mojstrano

... ter na Dovško Babo

Izidor na vrhu pozdravi vsakogar,  

... njegovi razgledi so dihjemajoči; najprej proti jugu k najvišjim - od Rjavine in Triglava
čez Martuljkovo skupino do Ponc in  Mangarta

Po Savski dolini navzdol se dvigajo meglice, sonce pa je že prebudilo Stol

Proti zahodu dovška Baba in ostanki snega na pašnikih proti Koprivnjaku

Meglice tudi nad Dravsko dolino. Levo Koprivnjak, desno Klek in Golica

S poti na Babo se lepo vidi kako se greben na Golici obrne proti jugu

Tukaj se prvič na ogled postavi Babina soseda in prva dama Karavank - Kepa

Še enkrat proti severovzhodu

... in jugozahodu

Medtem je del Mojstrane obsijalo sonce

... Kepa se je približala,

... odstrl se je greben Bavh,

Hruški vrh je ostal za menoj

Sestopila sem mimo pastirske koče na planini Dovška Rožca na senožeti Ravne,

... z Raven pa po lepo pometeni cesti nazaj na izhodišče

Potem, ko dlje časa ne grem v gore, se moje popotovanje spremeni v pravo romanje in čaščenje vsega videnega. Lep dan in pravi cilj sem izbrala, da se je duša napila in hrepenenje potešilo.

Številne drobcene radosti naj skozi celotno leto prižigajo lesk v očeh, izvabljajo iskriv nasmeh ter grejejo srce na vseh poteh - predvsem na onih, ki vodijo do src ljudi.

Španov vrh

Nekaj utrinkov z jutranjega obiska Španovega vrha. V vseh letnih časih je privlačen, potrpežljivo čaka, da se nanj povzpnemo, kadar ni časa ali vreme ne dopušča za kam višje. Seveda je najlepši, ko je ves pobeljen z narcisami, v gozdovih okrog vrha se skrivajo gobarski zakladi in ves dišeč je v času poletne košnje. Zimsko veselje ponuja smučarjem, pohodnikom pa jo zna zagosti, da po poledenelem pobočju ne gre brez derez. No, danes se na njegovih pobočjih ni dogajalo nič posebnega, ponudil pa je čudovite poglede ...

Nič ne gori, sonce prebuja zaspane Jesenice

Po prihodu iz gozda

Pogled nazaj 

Od tukaj se že vidi vrh Španovega vrha,

... pa Klek in Hruški vrh tudi, da ne govorim o najlepših, ki  

... jih nekoliko približam; Škrlatica je najvišja v ogrlici od Dolkove do Kukove špice,
čisto zadaj desno se skriva še ena špica, Špik.

Med Stenarjem in Razorjem je Križ

Lepo je biti sosed 

Na sedelcu pod vrhom pogled uide proti vzhodu; greben Belščice in Stola

Golico najbolj zebe 

Na sredini med obema je sedlo Rožca

Pogled na vse prej naštete z vrha. Pred njimi Mežakla, desno "narcisni" rovti 

Nad Pokljuko je najvišja Debela peč, levo od nje Viševnik, daleč zadaj za Jelovico
pa že spodnje Bohinjske gore 

Ene hiške propadajo,

... v tej je toplo, ker kurijo. Saj morajo, ko pa je čisto zimsko. 

Po pobočjih, kjer se sonce upre, sneg hitro skopni,

... v gozdu pač ne.

Pri Barbarini kapelici na Rudni poti že vse kopno 

Sv. Barbara - zavetnica rudarjev

Ob povratku nič več ne žari, tudi modrega neba tukaj nimajo, je pa potrebno
le nekaj minut, da mesto zapustiš in z asfalta stopiš na potko, ki pelje v naravo.