Ščepec jeseni

... sem šla iskat, pa sem je našla za veliko prgišče. Že doma ob pogledu skozi okno in nato na planini ter tudi na naslednji. Pa na grebenu in vrhu, ob poti in v gozdu, tudi na pobočju med zrelimi travami in suhimi bodečimi nežami, visoko na drevesih in v cveticah, ki so preživele prvo slano. Čisto potiho, skoraj neopazno, pa vendar z odločnimi koraki je stopila v našo deželo. Vsa mladostna je. Danes je bila od pravkar minulega dežja umita in vsa sijoča v neštetih niansah oker do rjave barve, celo bakrene. Z zlatorumenimi odtenki, ki so jim poudarek dali sosednji temno zeleni iglavci in z modrim nebom obrobljena, je bila s soncem obsijana, bolj podobna mladi nevesti kakor dami v zrelih letih, ki se ji bo s prvim mrazom vsa lepota vsula ...